Hvala lepa, predsednik. Spoštovani predstavniki ministerstev, vodja evropskega predstavništva Evropske komisije, kolegice in kolegi.

Zdaj na začetku bi tudi jaz si drznil in dal neko mnenje k dvema določenima stvarem. In sicer prva je ta, da se tudi jaz osebno zahvaljujem doktor Stančiču za njegovo dejavnost v okviru tega, kar je počel. Jaz ga sicer ne poznam toliko dolgo kot doktor Trčka, vendar se mi zdi, da sva vseeno res korektna in uspešno sodelovala, pa marsikaj sem se tudi naučil od njega, za kar sem seveda hvaležen in vam želim vse dobro. V kolikor se pa kje srečava v tujini, pa vsekakor nadaljnje sodelovanje. Toliko o tem delu. Kar pa se tiče evropskega komisarja, je pa vsekakor razumljivo, da ga danes ni tukaj in to razumemo tudi poslanci. Nenazadnje in tukaj bom zašel malce v politični diskurz. Ste ravno predstavniki koalicije ob njegovi kandidaturi govorili, da je to eden slabših kandidatov na najslabšem resorju, pa vendar vidimo, da je to eden najpomembnejših resorjev v Evropski komisiji, sploh trenutno. Mislim, da ste si težko predstavljali, da se bomo soočali s krizo s kakršno smo se, ampak na tem resorju sedi Slovenec, kar je za moje pojme, iz okvira zunanjega političnega vidika in pa tudi ogleda Republike Slovenije vsekakor dobro in daleč od tega, da bi bil slab kandidat, si pa želim tako kot vsi, da se ko se stvari vsak toliko umirijo v najkrajšem možnem času z njim pogovorimo tudi na tem odboru. Kar se tiče vsebine. Zdaj ključna zadeva zame je zgolj ena in to je prihodnost. Jaz sem vedno usmerjen v to, kaj se bo dogajalo, kakšne posledice ima to za danes, kakšne posledice bo imelo jutri in kakšne posledice bodo odločitve imele recimo za moje otroke. Zdaj sem sodijo predvsem štiri za moje pojme izredno pomembne stvari.

Prva je okolje, o tem smo se pogovarjali že zelo veliko, tako da ne bi izgubljal besed. Zdi se mi prav, da je Evropska unija ambiciozna, včasih se zdi, da celo malce preveč, da se zato, ker mogoče ne bo prišlo do nekih ustreznih rešitev, tudi ne bo doseglo ciljev, ki so predlagani, a vendar je to osnova, na kateri moramo delati vsi in nenazadnje živimo v istem okolju, v istem planetu in tako skrbi za njega ne bo enostavno, je tudi odveč da skrbimo za človeštvo. Druga stvar je digitalizacija. To je ena od ključnih stvari, na katero je opozorila tudi predsednica Evropske komisije. Jaz sem v preteklem tednu oziroma ne, v tem tednu sva s predsednikom odbora sedela na kozaku, kjer smo imeli pogovor s predsednico Evropske komisije in pa tudi s kanclersko Merklovo, kjer je bilo izpostavljeno točno to, kar bom zdaj omenjal in tam sem izpostavil tudi nekaj stvari, ki jih bom omenil danes. Torej digitalizacija kot taka, ki bo pripomogla k razvoju in tudi po tem prehodu na te okoljske strukture, upoštevajoč, da moramo gledati tudi na prihodnost, na tehnologijo, s katero nas sooča in seveda postati tudi močnejši akter na evropskem parketu in tudi na svetovnem parketu, glede na to, da so nekatere članice, pardon, države kot so Kitajska in pa ZDA na tem področju zaenkrat močnejše. Tretja točka je zdravstvo. To je ena stvar, ki jo predvsem v naši državi zelo samoumevno, pa vidimo glede na svetovne razmere, pa tudi verjetno v kakšni drugi članici, da ni tako enostavno. Marsikdo mora za zdravstveno oskrbo ali pa za neke osnovne pravice, ki so pri nas samoumevne plačevati in se jim tudi odreči zato, ker morda nimajo socialnega in ekonomskega statusa, ki bi to dovoljeval. Zato se mi zdi to ena ključnih stvari, da se javno zdravstvo tako v Sloveniji, kot na ravni Evropske unije vzdržuje in krepi. Ker je to tisto, kar nas bo popeljalo v to, kar je govorila predsednica Evropske komisije in to je ta zdravstvena unija, ki omogoča okrepitev in boljši odziv na možne zdravstvene krize, ki prihajajo v prihodnosti.

In kot zadnja se mi zdi ključna točka gospodarstvo oziroma ekonomija, če ju damo skupaj. To je ena od stvari, ki vsekakor pokriva celotna tista prejšnja področja, ki sem jih našteval. V kolikor nimamo učinkovitega in ustreznega gospodarstva in ekonomije, ki prosperira, ki ustvarja prihodke, če lahko tako rečem, potem tudi težko govorimo o tem, kakšne rešitve bomo izpeljali, ker nenazadnje, pa naj se to sliši še toliko grdo, se vse začne in konča pri denarju. Vsak ukrep ima za sabo finančne posledice in nenazadnje so ljudje tisti, ki ustvarjajo dobiček celotne Evropske unije oziroma proračun celotne Evropske unije, da se lepše izrazim, od katerega pa potem prosperiramo in živimo praktično vsi. Zdaj Evropska komisija je že pripravila nekaj pomembnih dogovorov oziroma dokumentov. Tudi iz te krize, no, jaz upam, da se bomo oziroma smo se že nekaj naučili kako ne reagirati oziroma kako reagirati v prihodnje.

In ena od pomembnejših stvari po mojem pojmu in to sem poudaril tudi na kozaku je konferenca v prihodnosti Evrope. Jaz si resnično želim, da to konferenco pričnemo še v tem letu, časa res ni veliko in nekako se mi poraja občutek, da se to ne bo zgodilo, a vendar bi bil to prvi korak k temu, da zadevo nadaljujemo tudi v okviru slovenskega predsedstva. Zdaj ena najpomembnejših zadev, poleg tistih tem, ki sem jih prej govoril, ki jih bo konferenca vsekakor obravnavala, se mi zdi pomembnost vključenosti državljanov in parlamentov, predvsem pa upoštevanje predlogov mladih. In jaz sem tukaj resnično vesel, da prvič na tem odboru slišim nekoga iz ministrstva, ki je omenil vlade. Tako, da državni sekretar hvala lepa za to. Vas pa tudi držim za besedo, da se bo v okviru slovenskega predsedovanja in okviru konference prihodnosti Evrope posvečalo priložnostim mladim in pa se poslušalo tudi njihove predloge. Zdaj vse to, kar sem pa zdaj govoril pa vsekakor ne bo mogoče, v kolikor ne bo dogovora o večletnem finančnem okvirju. Tukaj se spet vračam na tisto ekonomijo. In vsi ti inštrumenti so povezani s tem prvim delom tudi recimo tudi te načrti za okrevanje, ki jih bodo Evropski uniji pomagali, da izleze iz te, če lahko rečemo krize, v kateri se je znašla. Tako, da jaz si želim, da se to tudi čimprej uresniči in uredi.

In še ena točka, ki je po mojem mnenju izjemno pomemba je okrepitev in poenotenje zunanjepolitičnih vprašanj in pa močnejša vloga visokega predstavnika Evropske unije za zunanjepolitična vprašanja. Zdaj sam ocenjujem sodelovanje s tretjimi državami, tudi v okviru paktov o azilu in migracijah, ki soustvarja, kot eno pomembnejših in prav tako sodelovanje s svetovnimi velesilami. V kolikor Evropska unija ne bo sposobna imeti tega sodelovanja in se za svojimi idejami in priložnostmi uvrščati na svetovni trg, bo bila na izgubi. In jaz mislim, da je dober začetek tega že sprejet dokument novega transatlantskega sodelovanja, ki ga je Evropska komisija sprejela ta teden. Jaz mislim, da to kaže na okrepitev sodelovanja z ZDA, kakršnega si Evropska unija želi in očitno v času predsedovanja Trumpa to ni bilo mogoče, tako da me veseli, da se stvari sedaj spreminjajo na bolje.

Da ne bom mogoče predolg, jaz sem si sicer označil še nekaj stvari, ampak jih bomo pustil za enkrat drugič. Vse to, kar je bilo zdaj omenjeno, se bo nadaljevalo v okviru portugalskega predsedovanja v okviru slovenskega predsedovanja, v okviru francoskega predsedovanja in tako dalje. To so stvari, ki nas povezujejo, so stvari, ki so ves čas aktivne, stvari v katere moramo ves čas vlagati. In še enkrat, jaz bom tukaj izpostavil to kar sem vzpostavljal že včeraj, da vse napore, ki jih vlagamo v izboljšanje tako življenja, kot pa stari, ki se odvijajo okoli nas se morajo odvijati v okviru temeljnih vrednot Evropske unije in sem spada tudi vladavina prava, v kateri je pač danes veliko govora. Tako, da jaz nenazadnje si resnično se veselim tega, da bi se evropski komisar za ta vprašanja pridružil pogovoru temu odboru v Sloveniji. Se mi zdi dobro da o tem govorimo, si pa želim, da se to ne sprevrže v napad na neko sodno vejo oblasti ali pa česarkoli drugega.

Se mi zdi, da vseeno vladavina prava je res širši pojem, ki vključuje tako demokratična vprašanja, kot pravno državo, kot nenazadnje življenje državljank in državljanov o katerem se je vredno pogovarjati in se iz tega tudi naučiti. Vsekakor bi si želel, morda vodja predstavništva, doktor Stančič v kolikor je to še v vaši moči oziroma boste to predali vašemu nasledniku, da se seveda, ko se zadeve umirijo, Slovenija potrudi in dogovori za obisk predsednice Evropske komisije v Republiki Sloveniji. Bi si pa želel, da ta obisk ne bi potekal zgolj na vladni ravni, ampak tudi na parlamentarni. Nenazadnje se mi zdi parlamentarno mednarodno sodelovanje tudi eno ključnih zato, da lahko diplomacija in država prosperira.

Hvala lepa.