Hvala lepa za besedo.

Ker je kar Milan nekaj povedal, bom lahko nekoliko krajši. Sicer je nekaj časa bilo potrebnega, da sva se znašla v isti stranki, pa v isti politični afiliaciji, ti sicer bolj v njenem socialno liberalnem delu, jaz bolj žlahtno konzervativno krščansko demokratskem, ampak je tako že moralo bit, ker navsezadnje potrebujemo tudi resno liberalno in novo levico v Sloveniji.

Zdaj, seveda, najprej bi se dr. Stančiču zahvalil, navsezadnje, ker nam je kazal, kako biti Evropejec v teh zahtevnih časih. Ne bom špekuliral, zakaj ne bo ostal še en mandat, ne dvomim pa, da se ne bova kje srečevala, kajne. Zdaj, upam, da mi ne zamerite, toliko sem lahko oseben, poznava se tam enih 26, 27 let. Prvič sva se srečala, ko sva bila še znanstvenika raziskovalca, na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, ki jo nekaj nekateri črnijo, pa ji »odjemajo« sredstva v proračunu, žal že s pokojno kolegico Ivo Vojnik Zupanc, prezgodaj umrlo raziskovalko, pionirko sodobne socialne gerontologije v Sloveniji, kar je tudi tema govora, o katerem se danes pogovarjamo in že tisti prvi stik je bil nekako, izkazoval nekega resnega človeka z zelo visokimi standardi, ki to res so, ki niso blef, kajne, v tem smislu ste postavil lestvico vodje predstavništva Evropske komisije v Sloveniji zelo visoko, ne glede na to, kdo bo vaš naslednik ali mogoče celo naslednica, kot mi šepet pravi, upam, da te ravni ne bo zniževala.

Zdaj, seveda, čestital bi tudi, žal odsotnemu komisarju za krizno upravljanje, gospodu Lenarčiču, za prvo leto mandata na zelo zahtevnem komisarskem položaju, ko se je v bistvu izkazalo, da je na komisarskem položaju, kjer se v preteklih desetletjih ni dovolj mislilo in delalo. Zdaj, kaj je pred nami? Pred nami je v bistvu odgovor na vprašanje, kako v nekem na novo »reglobaliziranem« svetu odgovorit na vprašanje, kaj in kako bomo delovali in sodelovali, da bo naš vsakdan manj krhek. Ljudje smo krhka bitja, to nas je naučil Heidegger z / nerazumljivo/.

Zdaj Milan je nekaj povedal, seveda o pozicijah socialne demokracije, nekaj bom povedal tudi o tem. Ko sem se pripravljal na današnjo sejo, počasi zaključujem, v bistvu ne branje, poslušanje biografije Susan Sontag, Moser je napisal tako kolosalno delo. Predvsem se mi zdi, da mora Evropa strmeti k zdravju za vse. Susan Sontag je tam v enem trenutku zbolela za rakom. Takrat terapije v ZDA ni bilo in potem je šla v Francijo na terapijo in na operacijo in to je takrat stalo okoli 100 tisoč ameriških dolarjev. Prevedeno v današnji keš pravijo da je to ene 700, 800 tisoč ameriških dolarjev. Čeprav je Susan Sontag takrat bila že zelo D ime v intelektualnih krogih ZDA, daleč od tega, da je ona imela te peneze. Morali so narediti nabirko, boste rekli spet Trček bluzi kaj ma to s tem. Seveda ima, zelo ima s tem. Jaz bi pač take družbe ne želim, čeprav v zadnjega dobrega pol leta nimam ravno občutka da je isto na resornem ministrstvu v Sloveniji, ki se ukvarja s kulturo, umetnostjo, pa še kakšnim drugim, ki se ukvarja z intelektualnimi dejavnostmi. Odgovor na to ključno vprašanje, ki je pred nami seveda lahko razrešimo le s tem, kar je definicija politika v najbolj razumljivem, v najbolj širokem smislu, okoli katerega se strinjamo, vse politične afilacije pod obokom ustavnega loka, mislim zgodovinsko, ne KUL koalicijo v nastajanju. Javna raba uma.

Raznolika javna raba uma. In tle moram biti malo kritičen do tega, kar je doktor Stančič predstavljaj, pa ni to zrastlo na vašem zelniku. Jaz vem doktor Stančič to je bolj prišlo verjetno iz žlebov EPP-ja. Rekli ste ne glede na raso. Že kar nekaj desetletij je zelo jasno, da rase ne obstajajo. To je neki konstrukt. Na osnovi tega konstrukta ima Evropa tudi neko neljubo zgodovino in se mi zdi, da moramo to iz političnega besednjaka izključiti, pa že na osnovi tega, kar je kralj Leopold po Afriki delal. Belgijci se zadnje desetletje malo bojazljivo z tem soočajo. Mogoče bo nekdo rekel, da sem pikolovski, ampak nisem. Saj na nek drugačen način, takšna ideologija je bila vsebovana tudi v zgodbi izbrisa. Da grem na kratko čez to 1. točko. V veliki meri je za to zaslužen naš kolega strokovec, ki me je pripravil na to. Zdaj če gledamo prvih 100 dni mandata Evropske komisije, preden se nam je vsa ta epidemičnost, ki je zbezljala v pandemičnost odigrala. Evropski zeleni dogovor, prva podnebna nevtralna celina, k temu se bom še vrnil, seveda pozdravljam tako osebno, kot v imenu politične afilacije, ki ji pripadam. Poštena, dostojna, minimalna plača, žal trenutni resorni minister, kot tudi trenutna vlada, ki negira socialni dialog, ni tle. Evropska, tudi posvetovanje glede pandemije 21. stoletja, ki bo ostala, problematiko premagovanja raka, oblikovanje digitalne prihodnosti tle bi si želel seveda, da gremo naprej v neki smeri, ki je bila nakazana, vključno z digitalno identiteto Evropejka ali Evropejca, kjer je seveda resno vprašanje varnosti.

Seveda ne moremo mimo stebra socialnih pravic celotne izvajanje drugega stebra, tako Milan, kot vi doktor Stančič ste omenjali evropska jamstva za otroke, navsezadnje oni bodo tisti, ne le roboti, ki na bodo v ne tako daljni prihodnosti omogočali kvalitetno življenje in mislim, da se na to pozablja v tej fazi velikega kensianskega zadolževanja, ki je trenutno potrebno. Zdaj kar zadeva podnebno nevtralnost. V tem kontekstu neke izjave trenutnega predsednika slovenske vlade o Naturi 2020 niso trobente v pravo smer. Zdaj kdaj včeraj, predvčerajšnjim sem si ogledal nagrajeni dokumentarec RTV Slovenija v Kostariki. To je verjetno neka prava smer, v katero bi morali razmišljati, če resno mislimo o tistem butičnem, pa dajmo že o tistih zvezdicah nehati govoriti, turizmu.

Naša poslanska skupina je s prvopodpisanim Matjažem Nemcev vložila resolucijo o razglasitvi izrednih podnebnih in okoljskih razmer Sloveniji. Vemo kakšna je bila zgodba. Zdaj če se vrnem nazaj k zdravju za vse. Že nekaj reinkarnacij mene, zdaj sem parlamentarec, tulim da Evropska unija bo stala in obstala na tem, na socialni uniji, kar se je zelo nerado omenjalo, govorilo iz Bruslja iz strani Evropske komisije. Vse druge unije, od zunanje, pa če hočete do vojaške, fiskalne in še kake denarne in znotraj tega tudi na osnovi zdravstvene unije. Bivši nizozemski minister za resorno področje se je hotel ukvarjati s tem, koliko je neka maksimalna cena bioloških in podobnih zdravil. Mi imamo zdaj pa eno tarčo, pa drugo tarčo in tako naprej. Zdi se mi, da mora tle Evropska unija tudi postati politično bolj zrela, ker zlasti številčno manjše članice tle potegnemo ta kratko. Interesi seveda globalnih, farmacevtskih plejerjev je, da nam scuzajo čim več denarja iz javnih blagajn. In mi imamo zdaj en problem pred nami, ki si ga verjetno niti ne zavedamo, vsaj v Sloveniji ne, vsaj tisti ne, ki resno ne spremljate to, kar mora Milan in ostala četica dnevno spremljati.

Seveda je ta boj za cepiva, kdo ga bo dobil, katera bodo boljša, katera ne bodo, sočasno pa pravijo farmacevtske korporacije, mi ne moremo prevzeti breme za stranske učinke. V tem trenutku imajo celo delno pravilni izgovor, ker je čas prekratek, da bi to stestirali. Ampak če bo to padlo na breme naših javnih blagajn, to pomeni, da bi se morala tudi Evropska komisija bolj zrelo pogovarjati o cenah teh cepiv. Skratka če bom jaz plačal vse tisto, kar je negativno, če bomo to socializirali vedno, kot se to socializira preko javnih blagajn, potem bo tudi tvoja cena nižja. Recimo da vam razložim na enem konkretnem primeru in seveda dostojna minimalna plača na evropski ravni in tudi na nacionalni ravni. Jaz vedno pravim, da je morala biti minimalna plača 20 sej, rad bi še več seveda, ampak vsaj 20 % nad pragom izračunane revščine, pa ne da se jo tako napačno računa kot se jo računa v Sloveniji, pa že tam striže enih 20 %, da računaš med reveži, pa koga malo bolj bogatega, srednji sloj izpustiš in v času krize se to lahko zmanjšuje, ampak najprej do 5 %, ampak najprej zmanjšujemo tisti, ki imamo najboljše mesta. Se mi zdi, to so neke odprte zadeve pred nami. Zdaj če se dotaknem še ekologije.

Moramo se zavedati, da ne le na Kitajskem, ki so rekel da tega več ne bodo počeli, pa še kje drugje onesnažujejo za nas in zaradi nas. Zaradi našega potrošništva, zaradi naše hitre mode. In mi se tle ne moremo delati, aha bomo v Evropi čisti do nezavesti, v bistvu pa nekdo, ki nekaj izdeluje zame na drugem koncu sveta, svinja seveda, da ima za preživetje in zaradi mene. In v tem kontekstu seveda bo to potrebno misliti in premisliti, verjetno z novim vodstvom ZDA nekoliko lažje, kot z odhajajočim trenutno še najbolj razpitim slovenskim zetom. In v tej luči in novega atlantizma in multilaterizma. Bom ponovil to, kar vedno ponovim, potem me pa napadejo iz vseh kanonov. Nas že v osnovni šoli učijo napačno geografijo. Koliko kontinentov obstaja? V bistvu obstajata samo dva kontinenta, afroazija z enim polotokom, ki se imenuje Evropa, katerega prebivalci smo mi, ki je v človeški zgodovini storila ogromno dobrega, ampak tudi ima masla na glavi za kar nekaj večer in seveda obe Ameriki, okej, ter Damar an der. Tudi v tej luči se mi zdi, da je treba misliti in zeleno in digitalno in rasti in odrasti in seveda brez kakršnihkoli rasnih teorij, ki jih hoče radikalna desnica uvajati.

Hvala za besedo.