Ja, hvala lepa, predsedujoči.

Najlepše se vam zahvaljujem za sklic današnje seje. Tudi jaz naj se uvodoma zahvalim gospod Stančiču za opravljeno delo in dobro sodelovanje v korist evropskih rešitev, dobrih evropskih rešitev za države članice in njihove državljane. Mislim, da je bilo to obdobje zelo zahtevno pa tudi zelo produktivno, vsekakor pa še naprej veliko uspeha na nadaljnji poti. Pojasnjeno je bilo tudi nekakšno opravičilo za odsotnost slovenskega komisarja. Običajno je, da pride komisar predstavit. Seveda, ob teh kriznih situacijah in ob dejstvo, da imamo komisarja, ki je zadolžen za krize, nekako moramo s tem živet, kajne, to je pač neka objektivna okoliščina, ampak vseeno, si želim, da ga bomo kmalu pozdravili v naši sredi.

Seveda, imamo vsi kar resne težave tudi z epidemiološko situacijo, s katero se spopadamo tudi na ravni EU in mislimo, da je tu Evropska komisija, kljub, bom rekel, nekim začetnim kritikam ki so se pojavljale v javnosti, pa niso bile niti morda upravičene, ampak vseeno, mislimo, da je Evropska komisija res se odzvala ustrezno, hitro in naredila veliko delo, tako da, tudi zahvala z naše strani. Mislim, da je že gospod Stančič te primere, bom rekel, ukrepanja, takojšnjega, že zelo dobro opisal. Mislim, da je to dokaz, da pač Evropska unija tudi v krizah ali pa predvsem v krizah, nekako se odzove in znajde in odreagira tako, kot najbolj zmore in zna.

Pred nami imamo dva dokumenta in sicer, delovni program Evropske komisije in pa tudi govor predsednice Evropske komisije, ki je nekakšen temelj, programski temelj. Za Slovenijo sta oba dokumenta izjemnega pomena. Nanašata se namreč na prihodnje leto, v katerem bomo predsedovali Svetu Evropske unije. Ocenjujemo seveda, so te prioritete, ki jih je Evropska komisija izbrala, skladne tudi z programskimi usmeritvami, ki jih načrtujemo za čas slovenskega predsedovanja. Seveda izhajajo na, iz strateške agende in prilagojene so seveda situaciji, kakršni smo s pričo epidemioloških razmer, priča širom Evrope.

Seveda, izhajamo, pri prednostnih nalogah, iz osnutka, s katerim se je Državni zbor seznanil že lansko jesen, ampak seveda bo potrebno ta osnutek prilagodit. Kot sem že omenil imamo nekakšno novo situacijo in veliko zadev, ki jih epidemija nekako postavlja v ospredje, je nekako bolj prioritetnih, tako da celotna Evropska unija je v, torej v svojih aktivnostih, prioritete postavila zlasti na ohranjanje javnega zdravja in vse tisto, kar temu služi in pa seveda, ponovni zagon evropskega gospodarstva, ki pa mora biti pameten, se pravi zelen in digitalen in v tem kontekstu je seveda potrebno razumet tudi prizadevanja, da čim prej pride do dogovora o večletnem, torej, implementaciji večletnega finančnega okvira in pa seveda programa Next Generation EU, o katerem so že julija letos, voditelji dosegli okvirni dogovor.

Slovenija seveda se svojih nalog loteva kot članica tria, skupaj s Portugalsko in Nemčijo. Imamo zelo dobro sodelovanje na vseh ravneh, tako da, v tem smislu ima pa Slovenija, kot zadnja v triu, še to posebno nalogo, da mora skrbeti tudi za prenos dosjejev do naslednjega tria. Skratka, tu bomo imeli eno posebno odgovornost. Vsekakor pa se zavedamo, da bomo in da tudi ta program Evropske komisije, da se nanaša na neko obdobje, ki je za EU res »krucialnega« pomena, kjer bo potrebno izkazat res maksimalno mero, bom rekel, modrosti in vztrajnosti, zato, da pride do dogovorov in premikov na vseh teh zelo zahtevnih področjih.

Zdaj, če se premaknem še na same vsebinske poudarke, naj povem da, seveda, Evropska komisija je, vsaj v naših očeh, zelo dobro izpostavila svoje namere, da se trudi z vsemi zakonodajnimi in tudi ne zakonodajnimi predlogi v smeri krepitev odpornosti Evropske unije, na nove krize, da si prizadeva za vzpostavitev Evropske zdravstvene unije, za nadaljnjo krepitev in konvergenco na področju vladavine prava, za izvajanje zelenega dogovora in pa celovitega in varnega digitalnega prehoda, za krepitev evropske industrijske politike, za revitalizacijo podeželja, za ponovno vzpostavitev polnega oziroma delujočega Schengenskega območja, za napredek v odnosu do držav v neposredni soseščini, zlasti tu, mi imamo v mislih južno sosedstvo in pa Zahodni Balkan, pa tudi za krepitev »multilateralizma« in prizadevanja za močnejšo, ter bolj geopolitično navzočnost Evrope v svetu.

Eno izmed vprašanj, ki nekako danes ni bilo omenjeno, se nanaša tudi na konferenco o prihodnosti Evrope. Vsi nekako še čakamo, da tu pride do dogovora na medinstitucionalni ravni, vsekakor pa smo soočeni z dejstvom, da razprava o prihodnosti Evrope teče že ves čas, praktično ob vsakem aktu. V to nas sili tako pandemija, kot tudi sicer, siceršnje razmere, seveda pa ta razprava, vsaj bi bilo potrebno in načrt je, da se odpre, da bo inkluzivno, da bo tudi s pomočjo novih tehnologij, v tudi slabih epidemioloških razmerah omogočala vključevanje širšega spektra ljudi, zlasti tudi mladih in tudi nacionalnih parlamentov in to bo tudi ena izmed nalog, s katero se bo po vsej verjetnosti morala ukvarjati Slovenija kot predsedujoča Svetu v drugi polovici prihodnjega leta. Seveda tu ne gre toliko za ustvarjanje nekih nerealnih pričakovanj, ampak gre bolj za to, da se res temeljito pogovorimo o tem, kakšno Evropo želimo. Samo neka skupna vizija ali pa bolj jasne predstave o skupnih ciljih lahko prispevajo k temu, da so tudi dogovori o aktualnih zadevah, ki bodo na mizi, lažji. Bolj bomo enotni v skupnih ciljih, lažje bomo dosegali kompromise o vprašanjih, ki so na mizi.

Tako da, naj zaključim, z oceno, da seveda, Slovenija tako govor predsednice Evropske komisije, kot tudi seznam, ki je nekako implementacija, ocenjuje kot primeren, ustrezen, kot odziv na okoliščine, s katerimi smo soočeni. Računamo seveda, da bo dosežen, glede tega delovnega programa, tudi medinstitucionalni dogovor v obliki deklaracije in to bo potem seveda, glede na to, da ima Evropska komisija pravzaprav pravico do iniciative, to bo seveda potem vozni red tudi za Slovenijo, kot predsedujočo v prihodnjem letu.

Naj morda še posebej poudarim neko namero ali pa ambicijo, ki jo imamo in ki jo želimo, da jo skupaj uresničujemo, z Evropsko komisijo, to pa je, dvig, zlasti dvig sposobnosti Evropske unije za soočanje s krizami. Vemo, da se Evropska unija v zadnjih desetih letih kar naprej sooča s krizami. Mislimo seveda, da se na te krize ustrezno odziva, a vsekakor pa vidimo, da je še priložnost, da se, bom rekel, na to malo bolj načrtno pripravimo, da naredimo neko refleksijo, kako zagotovit tu neko višjo stopnjo odpornosti in pa tudi predvidljivega ravnanja, v primeru, da do krize pride. Skratka, tu vidimo še nekaj prostora in verjamem, da bomo v medsebojnem dialogu tu tudi v prihodnjem letu prišli do napredka.

Jaz bi na tem mestu, kot rečeno, zaključil, sem pa seveda na razpolago, v primeru, če so še kakšna vprašanja. Še enkrat, hvala lepa, gospod Stančič, za predstavitev in pa, najboljše želje za nadaljnjo karierno pot.

Hvala.