Hvala lepa. Spoštovani gospod predsednik, spoštovani poslanke, poslanci, spoštovani predstavniki Vlade.

Zahvaljujem se vam za vabilo. Naj predstavim govor predsednice Evropske komisije, Ursule von der Leyen, o stanju v Uniji 2020 in Delovni program Komisije za leto 2021, hkrati se pa še enkrat opravičujem zaradi odsotnosti komisarja Lenarčiča, ki je moral kljub dogovorjenem terminu nujno zapustiti Bruselj in zaradi tega se današnje seje ni mogel udeležiti, hkrati je pa še enkrat me zaprosil, da vam predstavim njegovo zavezanost za tesno sodelovanje z nacionalnim parlamentom.

Pandemija koronavirusa je v Evropsko unijo vnesla obilo negotovosti, vendar usmeritev Evropske komisije, ni je spremenila. Ravno nasprotno, negotovost je povečala pričakovanja držav članic po ukrepanju komisije na novih področjih, na primer na zdravstvenem področju, čemur je komisija prisluhnila in takoj ukrepala. Stanje v uniji 2020 je predsednica predstavila sredi septembra. Lahko bi rekli, ob vrhu oziroma ob koncu prvega vala oziroma začetku drugega vala koronavirusa. Takrat je že pokazalo, da so bili pogosti očitki o neučinkovitosti komisije med pandemijo in razmišljanja, kako bi se države članice z razmerami bolje spoprijele, v bistvu neopravičene ali napačne.

Kot je povedala predsednica, je med pandemijo Evropska unija skupaj, predvsem na področju zdravja, storila veliko več, kot kdaj koli prej, dosegla je tudi veliko več, kot bi lahko dosegle posamezne države članice same. Ko so države članice zaprle državne meje, je komisija predlagala zelene vozne pasove za prevoznike blaga. Ko so nekatere države članice uvedle prepoved izvoza kritičnega medicinskega blaga, je komisija to zaustavila in ustvarila pogoje za dobave tja, kjer je to bilo potrebno.

Evropska komisija je 11. novembra potrdila pogodbo za zagotovitev dostopa do potencialnega cepiva proti koronavirusu, že s četrtim proizvajalcem. Do sedaj je napredovala še na tem področju in do sedaj zaključila še šesto pogodbo. Pogodbe pomagajo predvsem državam članicam z manj prebivalci in s posledično manjšo tržno močjo, na začetku pandemije pa ni bilo ne finančnih sredstev, ne globalnega okvira za cepivo proti novemu koronavirusu.

Na nek način vsak, ki si ga je hotel, bi moral poskrbeti zase. Unija je torej prevzela vodilno vlogo tudi pri globalnem odzivu. Združili smo moči s civilno družbo, skupno G20, Svetovno zdravstveno organizacijo, drugimi državami in zbrali vse skupaj 16 milijard evrov za financiranje raziskav na področju cepiv, testov in zdravljenja. Pokazala se je neprimerljiva zmožnost Evropske unije, da poveže številne akterje, hkrati pa smo izhajali iz naših osnovnih načel solidarnosti, znotraj Evropske unije in tudi solidarnosti s celotnim svetom.

Predsednica je v govoru predstavila vizijo Evropske unije, ki ne popravi in je obnovila tistega, kar je zaradi trenutnih razmer potrebno, pač pa iz pandemije izstopi tudi močnejša in vitalnejša. Evropska komisija želi sočasno varovati življenja in zagotavljati materialne možnosti za preživljanje. Predpogoj obojemu pa sta evropsko socialno tržno gospodarstvo ter obravnava pandemije z izjemno previdnostjo, odgovornostjo in enotnostjo. Evropsko socialno tržno gospodarstvo nam zagotavlja solidarnost, skrb za zaposlene in makroekonomsko stabilnost. V uniji smo se izognili množični brezposelnosti, po zaslugi shem skrajšanega delovnega časa.

Na predlog Evropske komisije je državam članicam za njihovo financiranje na razpolago skoraj 100 milijard evrov iz solidarnostnega instrumenta SURE. Spomnil bi, da je v shemi, Sloveniji namenjenih 1,1 milijarda evrov, Slovenija pa je 17. novembra že prejela prvih 200 milijonov evrov. Pandemija je Evropejce opomnila na marsikaj, kar smo pozabili ali šteli samo po sebi umevno. Opomnila nas je na zlasti na povezanost in na nujnost nemotenega delovanja enotnega trga, z vsemi štirimi svoboščinami.

Izmed predstavljenega stanja na šestih prednostnih področjih v govoru, bi orisal le nekatere najpomembnejše. Najprej Evropski zeleni dogovor. Evropski zeleni dogovor pomeni sistemsko posodobitev gospodarstva, družbe in industrije in njeno, torej njen zamik v trajnostno smernico. Ustvaril bo priložnosti za inovacije in s tem višjo gospodarsko rast, ki je predpogoj za vzdrževanje današnjega življenjskega standarda. Zeleni dogovor temelji na odločenosti unije, da postane prva podnebno nevtralna celina do leta 2050. Komisija verjame, da emisije lahko zmanjšamo za najmanj 55 % do leta 2030. Čeprav je bruto domači proizvod zrasel za 60 % od leta 1990, smo emisije v istem času zmanjšali za 25 %. Danes imamo dodatno na voljo boljše tehnologije, več znanja in tudi več finančnih sredstev.

Za trenutek si predstavljajte, da v pandemiji ne bi imeli dostopa do svetovnega spleta in digitalnih tehnologij. V nekaj tednih so digitalne inovacije in preobrazba dobile ogromno privržencev. Kmalu bomo dosegli mejo analognega načina življenja, saj digitalna preobrazba dobiva vedno večji zagon. V komisiji smo odločeni, da mora unija prevzeti vodilno vlogo na digitalnem področju in postavljati nove standarde. Pandemija je razkrila občutljivost svetovnega sistema in tudi pomen delovanja reševanja skupnih izzivov. Evropska komisija pri nekaterih področjih, torej, zaradi tega vztraja, da se ne smemo umakniti v osamitev in zaradi tega je zelo pomembno, da delamo skupaj.

Predsednica von der Leyen si želi Evrope, ki se prva odziva na potrebe, ko je pomembno. Med pandemijo smo to že dokazali, unija je dostavila tisoče ton zaščitne opreme po celem svetu. Evropska komisija zaradi tega trdno verjame v sodelovanje v mednarodnih organih. Samo ob močnih združenih narodih lahko poiščemo dolgoročne rešitve za krize, kakršni sta v Libiji in Siriji. Samo močna svetovna trgovinska organizacija lahko zagotovi pošteno konkurenco. Evropa mora sprejeti jasna stališča in hitre ukrepe v zvezi z vprašanji, ki zadevajo ves svet.

Evropska komisija je zato že večkrat pozvala h glasovanju s kvalificirano večino, vsaj na področjih človekovih pravic in izvajanja sankcij, vendar se na žalost države članice za to niso odločile. Večstransko sodelovanje med drugim trpi zaradi pogosto enostranskega ravnanja svetovnih velesil. Kljub temu so odnosi z njimi, z Evropsko unijo, strateškega pomena, seveda pa ne naš škodo evropskih vrednot in evropskih interesov. Med strateško najpomembnejšimi, vendar tudi najtežjimi parterji, so odnosi s Kitajsko.

Predsednica von der Leyen vidi Kitajsko kot pogajalsko partnerico, gospodarsko konkurentko in tudi kot sistemsko tekmico. Prav zaradi tega Evropska unija mora poglobiti in izpopolniti tudi partnerstva z drugimi zavezniki. Čezatlantsko zavezništvo, ki temelji na skupnih vrednotah in zgodovini, ter vezmi med našimi ljudmi, je naše najtrajnejše partnerstvo. Potrebujemo nove začetke, s starimi prijatelji na obeh straneh Atlantika in na obeh straneh Rokavskega preliva.

Evropa bo vedno pripravljena graditi močna partnerstva, tudi z najbližjimi sosedi. Podpora držav članic k pristopnim pogajanjem z Albanijo in Severno Makedonijo je bila resnična zgodovinska. Z Zahodnim Balkanom si delimo isto zgodovino in isto usodo. Zahodni Balkan je torej del Evrope in ne samo postojanka na Svileni poti.

Korake Evropske komisije v naslednjem letu je natančneje opredelil delovni program Evropske komisije za leto 2021. Delovni program vsebuje ukrepe, ki jih bo Evropska komisija sprejela v naslednjih dvanajstih mesecih. Poudaril bi, da ne povečuje administrativnih bremen, saj Evropska komisija sledi pristopu za enega sprejetega, enega odpravim. Nova administrativna bremena izničimo z zmanjšanjem drugih bremen znotraj istega področja.

S programom si prizadevamo za obvladovanje krize, ter povečanje odpornosti evropskih gospodarstev in družb. Program potrjuje odločnosti Evropske komisije za prevzem vodilne vloge Evrope pri zelenem in digitalnem prehodu. Konkretno predlagamo 43 novih pobud in 44 pobud v okviru programa regulativne poenostavitve programa REFIT. 126 predlogov že obravnavamo, pri čemer jih je 56 povezanih z naslednjim večletnim finančnim okvirjem. Predlagamo tudi umik 34 predlogov.

V nadaljevanju bom orisal glavne predloge na šestih prednostnih delovnih področjih. Smer vseh predlogov pa je enaka, namenjeni so omogočanju lažjega življenja, bolj zdravega okolja, pravičnejše družbe, bolj raznolikih in dostopnih priložnosti, ter tudi sodobnejših gospodarstev. Znotraj evropskega zelenega dogovora bomo pripravili sveženj ukrepov za zmanjšanje emisij za vsaj 55 % do leta 2030. Ukrepi bodo dosegli te cilje samo z usklajenim delovanjem na najrazličnejših področjih, kot so recimo energetika, z večjo energetsko učinkovitostjo, varovanje okolja, strategijo za biotsko raznovrstnost, ter kmetijstvo - strategijo od vil do vilic.

Zeleni prehod bomo podpirali tudi preko podnebne energetske diplomacije z zunanjimi partnerji. Mogoče bo zvenelo kot presenečenje, vendar je celo Kitajska pokazala pripravljenost sodelovati v dialogu na visoki ravni o vprašanjih podnebnih sprememb. Diplomatsko moč in seveda gospodarski vpliv bomo uporabili za sklepanje sporazumov, s katerimi lahko dosežemo spremembo, kot je določitev zaščitenih morskih območij na Antarktiki. To bi bil eden od največjih ukrepov za varstvo okolja v zgodovini.

Na področju digitalnega prehoda bomo pripravili načrt digitalnih ciljev za leto 2030, ki se bodo nanašali na povezljivost znanja in spretnosti, ter digitalne javne storitve. Načrt bo slonel na treh stebrih – na podatkih, tehnologiji in zlasti umetni inteligenci, ter infrastrukturi. Pomembno je poudariti, da digitalizacija in evropske vrednote morajo iti z roko v roki. Digitalna preobrazba bo spoštovala pravico do zasebnosti, svobodo govora, prost pretok podatkov in tudi kibernetsko varnost. Predlagali bomo tudi novo evropsko digitalno identiteto, ki jo bo vsak državljan lahko kjerkoli po Evropi uporabil za vse, od odplačevanja davkov, pa do najema kolesa. Željo po ohranitvi pravičnosti v digitalnem svetu si bomo še naprej prizadevali za mednarodni sporazum o pravičnem davčnem sistemu. O manku mednarodnega dogovora bo komisija sama predlagala digitalno dajatev v prvi polovici leta 2021.

Znotraj področja gospodarstva za ljudi, bo Evropska komisija v izogib socialni krizi, predstavila akcijski načrt, za celovito izvajanje evropskega stebra socialnih pravic. Predlagali bomo tudi novo evropsko jamstvo za otroke, ki bo vsem otrokom zagotovilo dostop do osnovnih storitev, kot sta zdravstvo in izobraževanje. Na podlagi izkušenj iz pandemije, bomo pripravili tudi novi strateški okvir EU za zdravje in varnost pri delu. Podporo seveda potrebuje tudi gospodarstvo. Zaradi obsega moramo najti pravo ravnotežje med finančno podporo in vzdržnostjo javnih financ. Evropa dosega v zunanji trgovini visoke presežke. Svetovna trgovina in vrednostne verige so in bodo ostale gonilna sila naše rasti in okrevanja. Trenutno Evropska komisija pregleduje trgovinske politike Evropske unije. S tem namenom je potekal v Studio Slovenija pogovor, skupaj z različnimi deležniki pod vodstvom Ministrstva za zunanje zadeve in Ministrstva za gospodarstvo. Trgovinska politika pa ni cilj sama po sebi, ampak je na nek način zagotavljanje blagostanja doma in tudi spodbujanje sprejemanja naših vrednot in standardov po celem svetu.

Evropska komisija si želi tudi zagotoviti močnejšo vlogo Evrope v svetu. To smo že dokazali s prej omenjenim vodenjem globalnega odziva za zagotovitev cepiva proti Covid. Prizadevali si bomo za povečanje svetovne vloge Evropske unije, kot zagovornice odgovornosti, stabilnosti, sodelovanja in solidarnosti. Še naprej bomo dajali prednost vzhodnemu in južnemu sosedstvu, Zahodnemu Balkanu in Afriki. Evropska unija bo vedno verjela v moč in pomen večstranskega dogovarjanja oziroma »multilateralizma« in sodelovanja v svetovnih institucijah. Evropska komisija bo predlagala skupno sporočilo o krepitvi prispevka Evropske unije k »multilateralizmu«, ki temelji na pravilih. Evropska unija mora voditi reforme Svetovne zdravstvene organizacije in Svetovne trgovinske organizacije.

Kot spodbudo evropskemu načinu življenja, bo Evropska komisija, kot neposreden odgovor na pandemijo, predlagala močnejšo zdravstveno unijo prek treh korakov. Okrepiti moramo Evropsko agencijo za zdravila, evropski steber za preprečevanje in obvladovanje bolezni in ustanoviti moramo evropsko agencijo za napredne biomedicinske raziskave in razvoj. Odpreti bo treba tudi občutljivo vprašanje zdravstvenih pristojnosti in prvi koraki v tej smeri so bili narejeni pred dvema tednoma.

Predložili bomo tudi novo strategijo za prihodnost Schengenskega območja s ciljem ohranitve in izboljšanja delovanja. Zelo dobro veste, da so migracije vedno bile dejstvo za Evropo in tako bo tudi ostalo. So izziv za Evropo in vsa Evropa mora opraviti svojo nalogo. Obnoviti moramo medsebojno zaupanje in skupaj storiti nekaj korakov naprej. Novemu paktu o migracijah in azilu bodo sledili ukrepi v zvezi z zakonitimi migracijami, vključno s svežnjem o znanjih, spretnostih in talentih. Pripravili bomo tudi celovito strategijo za boj proti antisemitizmu.

S ciljem spodbujanja demokratičnega udejstvovanja, bo Evropska komisija nadaljevala prizadevanja za unijo enakosti. Podpirala bo zavezanost Evrope k zaščiti njenih vrednot, ter vključevanju in enakosti v vseh pomenih besede, ne glede na spol, raso, etnično pripadnost, vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost. Predstavili bomo strategijo Evropske unije o pravicah invalidov, zlasti za zagotovitev celovitega izvajanja konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov. Znotraj nje bomo med drugim proučili, kako pripraviti otroke in mlade, na sodelovanje v demokratičnem življenju unije, kako bolje zaščititi ranljive otroke in preprečevati nasilje nad njimi. Pripravili bomo tudi jasnejša pravila o financiranju evropskih političnih strank, ter sprejeli ukrepe za zaščito novinarjev in civilne družbe, pred zlorabami v pravdnih postopkih.

Naslednji koraki. Delovni program je rezultat sodelovanja Evropske komisije z Evropskim parlamentom, državami članicami in tudi drugimi posvetovalnimi organi Evropske unije. Komisije je že začela razprave s »sozakonodajalcama« o pripravi seznama skupnih prednostnih nalog. Ob tem nas veseli stališče Slovenije o primernosti delovnega programa in dejstvo, da ključni ukrepi ustrezajo prednostnim nalogam predsedniške trojke – Nemčije, Portugalske in Slovenije.

Ob koncu bi z vami delil še nekaj informacij o financiranju. Izvajanja delovnega programa v letu 2021 in celotne aktivnosti unije v obdobju do leta 2027, bo pogojeno s tem, da države članice sprejmejo predlagano financiranje. Evropska komisija je maja predlagala obsežen in ambiciozen paket načrt za okrevanje oziroma tako imenovani inštrument EU naslednje generacije - Next Generation EU. Kot zelo dobro poznate, je inštrument v višini 750 milijard evrov, ki ga je Evropska komisija državam predlagala kot dodaten steber v naslednjem rednem večletnem finančnem okvirju, najambicioznejši, najbolj pomembnejši finančni paket dejansko v zgodovini.

Voditelji držav članic so oba finančna stebra podprli na izrednem Evropskem svetu julija. Pri instrumentu za okrevanje gre dejansko za prelomen paket, katerega levji delež predstavlja mehanizem za okrevanje in odpornost. Ta predvideva skupaj 672 milijard sredstev nepovratnih in tudi posojil, kot finančni stimulus, s katerim se bodo v državah podprlo okrevanje po krizi ter zeleni in digitalni prehod in sicer v zelo kratkem času, za začetek črpanja, čim prej v naslednjem letu in izvedbo ključnih naložb, najkasneje do leta 2026. Za črpanje sredstev morajo države zdaj pripraviti nacionalne načrte za okrevanje in odpornost, ker bodo svoje reforme in naložbene potrebe uskladile z EU usmeritvami. Evropska komisija bo v sodelovanju z državami članicami načrte ocenila in sprejela sklep o določitvi finančnega prispevka, do katerega bo država članica upravičena, ter določitvi mejnikov in ciljev. Rad bi vas obvestil, da Evropska komisija tesno sodeluje s slovenskimi nacionalnimi oblastmi, pri pripravi teh načrtov.

Da zaključim. Prihodnost bo taka, kot jo bomo ustvarili in Evropa bo taka, kot jo bomo želeli. Nehajmo jo zaničevati, okrepimo jo in zgradimo svet, v kakšnem hočemo živeti, je rekla predsednica. Na koncu samo še dve zadevi. V Sloveniji se nam zdi, da dostikrat prihaja do nerazumevanja oziroma napačnega razumevanja različnih konceptov, ki so tako ali drugače povezani s konceptom vladavine prava. To ni novo. Veste, da smo predstavili poročilo o vladavini prava, pred kratkim. Veste, da za finančne inštrumente obstaja »pogojevanost« z vladavino prava in glede na diskusijo v Sloveniji se nam zdi, da bi bilo dobro pripraviti določeno predstavitev v Državnem zboru, s ciljem predstaviti te inštrumente in te koncepte tudi v Odboru za EU zadeve in Odboru za mednarodno sodelovanje. Prav zaradi tega smo v dogovoru s predsednikom Odbora za zadeve EU, se začeli usklajevati s komisarjem Reynolds-om, ki je že izrazil pripravljenost, da se ene od naslednjih sej odbora udeleži in se z vami pogovori tudi o tej pomembni temi.

Druga zadeva, s katero bi vas rad seznanil, je to, da na žalost se moj osebni mandat tukaj v Sloveniji, petletni mandat, zaključuje 31. decembra letos. Zdi se mi, da smo skupaj naredili veliko. Hkrati bi se vam, gospod predsednik in tudi vsem vam, poslanci, zahvalil za odlično sodelovanje. Imeli smo celo vrsto dobrih pogovorov, dobrih diskusij in zdi se mi, da smo skupaj naredili na področju krepitve Evropske unije, nekaj korakov naprej.

Gospod predsednik in spoštovani članice in člani odbora, rad bi poudaril, da predstavništvo Evropske komisije se veseli nadaljevanja sodelovanja z vami. V tem trenutku vam še ne morem dati imena osebe, ki bo postala predsednica, predsednik – pardon – vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, vendar bi vas kljub temu prosil, da osebo dobro sprejmete, jo vključite v pogovore, pomagate, da čim prej začne operativno delat in jo tudi na koncu koncev sprejmete tako, kot ste sprejeli mene.

Na koncu samo še to, da Evropska unija se gradi tukaj, v Državnem zboru. Zaradi tega je Evropska unija tudi v vaših rokah. Stopimo skupaj, da jo naredimo boljšo, v skladu s pričakovanjih naših državljanov.

Hvala lepa in veselim se pogovorov z vami.