Gospa predsednica, hvala za besedo.

Spoštovani poslanci, vabljeni!

O tej problematiki je prejšnji teden razpravljal tudi Svet NAKVIS-a reprezentativni program, sestavljen iz predstavnikov rektorske konference delodajalcev. Z menoj sedi tudi dr. Dular, eden od članov Sindikatov študentov MJZŠ in / nerazumljivo/ izjavo, žal je šele včeraj zvečer bila usklajeno tako, da je na mizo niste dobili, v kateri je izrazil nezadovoljstvo, da ni prišlo do večje strokovne razprave v zvezi s tem členom in veliko željo po strokovnih sistemskih rešitvah. K tej izjavi je dodana tudi strokovna argumentacija povezana s tema dvema členom pa, če dovolite na kratko povzamem. Najprej v zvezi s poklicno maturo, kljub temu, da kot razumem se umika iz procedure pa mislim, da bi kazalo nekaj besed o tem reči, da se razume problematika. Kaj govori ta člen Zakona o visokem šolstvu? Pravi, da se na visokošolski študij prve stopnje lahko vpiše kdor je opravil maturo to se pravi splošno hkrati pa tudi nekdo, ki je opravil poklicno maturo po ustreznem programu za pridobitev te strokovne izobrazbe z istega strokovnega področja. Ta zakon je bil sprejet ta člen pred 20. leti. Kaj to pomeni iz istega strokovnega področja? Strokovno področja so definirana po mednarodnih klasifikaciji klasius, 10 takih področij je. Recimo, če vzamemo samo eden primer, da bo jasno. Eno od teh področij je naravoslovje, matematika in statistika. Skratka, če pogledamo kakšni pa so dejansko vpisni pogoji, ki jih visokošolski zavodi napišejo. Recimo primer matematike, študij matematike na eni od univerz piše, da se lahko vpiše, kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu. Za neki drugi primer piše, da se lahko na matematiko vpiše tisti, ki je opravil pač srednješolski strokovni program za ekonomskega tehnika, živilskega tehnika, ladijskega strojnega tehnika, zdravstvene nege in tako naprej, farmacevtskega tehnika. Se pravi farmacevtski tehnik bi ustrezal vsi ostali pa ne bi ustrezali. S to problematiko sem se seznanil pred dvemi leti kmalu za tem, ko sem začel svoj mandat direktorja NAKVIS-a, predstavil mi jo je predsednik takratni Komisije za splošno maturo in ko sem se natančno poglobil v problematiko so dejstva naslednja. V 20. letih od kar je ta zakon sprejet se ta člen ni upošteval z drugo besedo s poklicne mature, če si imel poklicno maturo si se lahko vpisal praktično na katerikoli študij. Zakaj se je to zgodilo? V prvem obdobju 1999-2010, ko NAKVIS še ni bil ustanovljen je tisti, ki je, sta bila dva akterja prvi so bili visokošolski zavodi, ki so take pogoje sprejeli protizakonito se pravi ne v duhu zakona, drugo je bilo ministrstvo, ki je dajalo soglasje, ki ga vsako leto daje ob pogojih za vpis. Skratka, v tem prvem obdobju se to ni preverjalo. Žal tudi v naslednjem obdobju ne, ko je bil ustanovljen NAKVIS in potem, ko sem se seznanil s to problematiko sem poslušal ugotoviti kdo bi lahko to sploh popravil. Mimogrede kakšna je trenutna situacija? Univerza na Primorskem od 31. programov 28. ne ustreza tem pogojem. Univerza v Ljubljani od 134-91 programov. Univerza v Mariboru od 49-40. Torej, ko sem razmišljal kako urediti problematiko je prva misel bila opozoriti visokošolske zavode, da spremenijo te pogoje glede na to, da so tudi oni varuhi zakonitosti. Njihov odgovor je bil NAKVIS je akreditiral programe s takimi pogoji torej je to tako. Potem drugo ministrstvo njihov odgovore je bil spet NAKVIS je akreditiral pogoje torej je to vse v redu. Seveda iz vsega tega je bil jasne sklep, da NAKVIS to uredi. Mi lahko to uredimo izključno ob podaljšanju akreditacije visokošolskih zavodov in seveda smo to opozorili na kar nekaj sestankov je bilo in rektorsko konferenco in na javnih sestankih, da bomo to naredili in ravno sedaj so vse tri univerze, javne univerze, kjer je največ teh primerov so v postopku akreditacije in bomo to dosledno seveda izpeljali. Ni pa to zelo enostavna in enoznačna problematika, zaradi tega, ker teh študentov, ki so študenti in imajo poklicno maturo je kar nekje mislim, da nekaj več čez 15 odstotkov in kar nekaj je skratka ne vem kolikšen procent od teh je takih, ki so se na napačni način ne v skladu z zakonodajo vpisali verjetno, kar precejšnji procent. Ministrstvo sem opozoril, da je sedaj posebna situacija in sicer glede na to, da se je NAKVIS trdno odločil, da bo uveljavil to seveda gre za veliko spremembo in ministrstvu sem nekako v debati je bilo razmislek ali bi mogoče razmislili za veliko spremembo. Prvič, veliko spremembo predvsem za dijake, ki so glede na 20 letno prakso hočeš nočeš pričakujejo, da se bodo lahko vpisali kjerkoli kjer bodo želeli. Ali ne bi mogoče malo časa dali za razmislek o tem je tekla debata, potem kot razumem je ministrstvo pretehtalo še druge argumente in je ta člen umaknilo. Skratka, to je ozadje za razumevanje problematike, da razumete kako težka je problematika. Glede na to, da je člen umaknjen seveda to bomo izpeljali, bo zahteven proces za visokošolske zavode, za dijake. Moje stališče vedno saj nekateri me poznate je bila, da je zakonitost vedno prva in NAKVIS mora stvari peljati zakonito.

Sedaj pa, če gremo na ta drugi del povezan s podaljšanjem akreditacije visokošolskih zavodov. Mogoče nekaj čisto na kratko besed o slovenskem visokošolskem prostoru. V slovenskem visokošolskem prostoru je 6 univerz, ena zveza univerz EMUNI, ki izvaja skupne programe in nobeden od teh ni akreditiran, ker so pač po drugem in pa 40 samostojnih visokošolskih zavodov. To se pravi od manjših do srednjih do večjih tako za občutek recimo teh 40-ih ene 60 % izvaja eden študijski program ali pa dva študijska programa, nekaj jih izvaja nekaj več študijskih programov. Daleč največji je Alma Matere Europaea, ki izvajajo 18 študijskih programov in pa med temi šestimi univerzami kot veste je Ljubljana univerza daleč največja 60 % s študijskimi programi, mariborska približno 20 %, primorska 10 % to se pravi imamo že 90 % in dve manjši univerzi Nova univerza in Univerza v Novem mestu obe sta bili sprejeti pred skratka s spremembo zakona leta 2016, ki nekoliko zaostruje pogoje. Sedaj za občutek nekaj podatkov o teh dveh univerzah. Nova univerza ima 17 študijskih programov, skratka, na različnih stopnjah. Na prvi pet, na drugi sedem in na tretji pet. Ima na kar nekaj področjih klasiusa in raziskovalno. Novomeška univerza ima 23 študijskih programov, 6 na prvi, 6 na drugi, 3 na tretji. Skratka, gre za relativno dve veliki ustanovi za razvejano študijsko dejavnostjo tudi preko tisoč študentov. Ali izpolnjujeta pogoje tega člena? Ta člen ni popolnoma enoznačno zapisan krati je po postopku in to točno interpretacijo seveda strokovnjaki določajo tako, da o tem se ne bi opredeljeval. Bi pa izpostavil eno zelo pomembno dejstvo in sicer dejstvo je pa naslednje. Dejstvo na katero trenutno zakonodaja nima ustreznega odgovora in sicer v Zakonu od visokem šolstvu ni nikjer opredeljeno kaj se zgodi, če nekemu visokošolskemu zavodu ali univerzi preneha akreditacija. Kaj se zgodi predvsem s študenti? Ničesar. Kaj se zgodi? Ker ni nikjer opredeljeno pomeni, da tisti hip, ko zavodu ali univerzi preneha akreditacija, tisti hip so študenti brez vseh formalnih študentskih pravic. Lahko se najbrž vpišejo na druge visokošolske zavode, seveda z dodatnimi izpiti.

Skratka, pojavlja se veliko sistemsko vprašanje. In mislim, da bi tudi temu sistemskemu vprašanju kazalo nameniti pozornost, NAKVIS si želi debate v tej smeri. Že lani je pripravil osnutek Zakona o kakovosti, ki razrešuje to problematiko na način, recimo da če univerza preneha delovati, da se razbije na samostojne visokošolske zavode, ki potem prestanejo akreditacijo in tudi izvajajo. In recimo, če nek zavod preneha delovati, da lahko še zaključijo študij tisti, ki so vpisani, ne pa da so novi vpisani. Ampak žal ta hip take rešitve ni in želja NAKVIS-a je, prvič naloga NAKVIS-a je da izvaja akreditacije, izvaja jih striktno po določbah, izvaja jih strokovno.

Za občutek, kako jih izvaja strokovno. Zdaj samo za občutek, prejšnji teden ali par tednov nazaj je potekal prvi obisk podaljšanja akreditacije Ljubljanske univerze, veliko število strokovnjakov po ZOOM-u v tem času potekal. V enem tednu od jutra do večera, vsak dan, vključno s soboto je sodelovalo aktivno pri pogovorih, več kot tisoč predstavnikov Ljubljanske univerze. Skratka in tukaj kaj pravzaprav počenja pri akreditaciji, pogleda organizacijo, pogleda kadre, pogleda materialne pogoje, pogleda zasnovo in izvajanje študijskega programa. In ta del je relativno majhen. Vpisni pogoji, kjer se pogleda ali zakonsko ustreza potem organizacijsko, ali je to k programu ali ni, ta en majhen del. Ključni so seveda ostali in ob podaljšanju akreditacije nikakor ni samo ta, so samo ti formalni deli pomembni.

Akreditacija se lahko podaljša za pet let, če je vse v redu. V primeru, da pa se pač odkrijejo večje pomanjkljivosti, pa za eno, dve ali tri leta, kar seveda NAKVIS tudi izhaja. Da povzamem. Vloga NAKVIS-a je in jaz se dosledno te vloge držim, da prvič izvajamo postopke zakonito, kakovostno, da skrbimo za kakovost v slovenskem šolstvu. Drugič, pa seveda da opozarjamo akterje, ministrstvo, javnost na sistemske probleme, ki jih je treba sistemsko razrešiti ali v okviru zakonodaje. Seveda pa je želja, da se to dogaja v soglasju s čim širšim naborom deležnikov.

Hvala.