Ja, spoštovani gospod predsednik, hvala za besedo. Spoštovani predsednik Vrhovnega sodišča, spoštovani predsednik Sodnega sveta, ostali prisotni, spoštovani poslanke in poslanci.

Uvodoma naj povem, da je o pregledu podatkov o poslovanju sodišč mogoče pritrditi oceni Vrhovnega sodišča, ki izvajanje sodne oblasti v letu 2019, v splošnem ocenjuje kot uspešno. Ob hkratnem(?) povečanju števila sodnikov in sodnega osebja so kazalniki učinkovitosti poslovanja dokaj stabilni, so pa seveda še možne izboljšave. Večinoma se skrajšuje povprečni čas / nerazumljivo/ reševanja zadev, znižuje se število tako prejetih, kot nerešenih zadev.

Število nerešenih zadev se je v primerjavi z letom 2018 zmanjšalo za 8 %, za 1 % pa je upadel delež rešenih pomembnejših zadev, kar vpliva tudi na kriterij učinkovitosti. Celostno gledano se je zmanjšalo število rešenih zadev na sodnika in na sodno osebje. V povprečju vseh sodišč je vsak sodnik rešil 155 pomembnejših zadev. Trend zmanjševanja učinkovitosti je zelo opazen in se nadaljuje, kar pomeni, da bo treba razloge dodatno preučiti in sprejeti primerne ukrepe, saj si ne želimo, da se nadaljuje upadanje učinkovitosti.

V zadnjih letih je bilo vloženih namreč preveč naporov, da se je trend obvladovanja »pripadov« obrnil na pozitivno stran. Podatki sicer kažejo, da je sistem globalno sposoben obvladovanja prejetih zadev in ustreznega uravnavanja svojega poslovanja, seveda pa so prisotna odstopanja, tako v negativni, kot v pozitivni smeri.

Spodbuden je podatek, da višja sodišča zmanjšujejo število nerešenih zadev, skrajšuje pa se tudi povprečno trajanje postopkov. Kot že leto prej, izpostavljamo delo Upravnega sodišča, ki je ob siceršnjem zmanjšanju števila prejetih zadev za 11 %, je rešilo za 14 % manj zadev, kot v letu 2018, število nerešenih zadev pa se je povečalo za 10 %. V podobni situaciji je tudi Višje delovno in socialno sodišče, ki je rešilo za 13 % manj zadev, kot v letu prej. Na prvi stopnji so zaskrbljujoči podatki glede obravnave kazenskih zadev na okrožnih sodiščih, saj se je ob manjšem številu prejetih kazenskih zadev na okrožnih sodiščih v letu 2019, za kar 8 % znižal delež rešenih zadev, za 12 %, v primerjavi z letom poprej, poleg tega se je podaljšal tudi čas reševanja zadev. Kot pozitivni vidik izpostavljamo delo okrajnih sodišč na področju nepravdnih zadev, kjer se je prejeto število v letu 2019 povečalo za 31 %, rešenih pa je bilo za 16 % več zadev, kot v letu poprej, ob hkratnem skrajšanju povprečnega / nerazumljivo/ postopka.

Delovanje sodišč je v veliki meri odvisno tudi od ustrezne zakonodaje. Zavedamo se, da dobra izvedba zakonodajnih projektov terja zelo pomembno predhodno fazo analiziranja in načrtovanja, pri zakonodajnih spremembah, ki so se v preteklosti zgodile čez noč, so se po uveljavitvi pokazale številne pomanjkljivosti in zapleti pri implementaciji, zato zakonodajne spremembe, predvsem s področja optimizacije delovanja sodišč na prvi stopnji pripravljamo premišljeno in v sodelovanju s sodstvom.

Sodstvo smo še dodatno zaprosili za pripravo analiz učinkov organizacijskih sprememb, na ravni okrožja, saj so okrožja zaradi različnih dejavnikov neenakomerno obremenjena in organizirana in bi lahko predlagane spremembe povzročile dodatne zastoje v postopkih. Konstruktivna izmenjava stališč, ki poteka z Vrhovnim sodiščem, lahko izboljša zakonodajne predloge že v fazi priprave in odpravi marsikatero dilemo.

Zaključno bi še poudaril, da so bile aktivnosti sodstva na področju kakovosti v letu 2019 prepoznane tudi v mednarodnem okolju, saj je projekt izboljšanje kakovosti sodstva prejel številne mednarodne nagrade, med katerimi velja izpostaviti Kristalno tehtnico sodstva, ki jo podeljujeta Svet Evrope in Evropska komisija.

Dodal bi še mogoče tudi to, da se mnoga opozorila sodstva ponavljajo v letnem poročilu. Ministrstvo poskuša čim bolje ukrepati. Zdaj, na področju uvajanja optimizacije mreže sodišče in enovitega sodnika se intenzivno dela in pred časom je ministrstvo, predsedniki sodišč in Vrhovno sodišče, kot sem že omenil, zaprosilo za podatke o tem, kako nameravajo organizirati delo po vpeljavi enovitega sodnika. Zdaj, po naših ocenah je tudi zanimanja za sodniška mesta v zadnjih letih bilo veliko, težava pa pri zaposlovanju strokovnega osebja. Ministrstvo se zaveda, da je treba skrbeti za primerljive plače funkcionarjev in kot je znano, naj bi se na Ministrstvu za javno upravo pripravljale spremembe zakonodaje v tej smeri.

Glede strokovnega kadra deluje delovna skupina za izvedbo nalog, iz stavkovnega sporazuma med Vlado in sindikatov delavcev v pravosodju, ki jo vodi ministrstvo. Pričakuje se tudi odziv Vrhovnega sodišča, da bo delovna skupina lahko nadaljevala delo in ga zaključila z oblikovanjem bele knjige, na podlagi katere bi se poskrbelo za ustrezno umestitev delovnih mest, strokovnih sodelavcev in sodniških pomočnikov v pravosodju.

Poudaril bi še, da ob nastajanju nove zakonodaje, deležnike ves čas vključujemo in želimo, da naj učinke zakonodaje ocenijo celovito in naj upoštevajo tudi posledice za pravosodje. Zdaj pripravljamo tudi spremembe Zakona o upravnem sporu, ki bi v določeni meri lahko razbremenili situacijo, ki je bila izpostavljena glede Upravnega sodišča. Ministrstvo se zaveda prostorske problematike. Finančna sredstva za investicije se sicer v zadnjih letih povečujejo in lokacija za novo sodno palačo je tudi že izbrana. Glede imenovanja vrhovnih sodnikov bi poudaril, da so predvidene spremembe v okviru nove sodniške zakonodaje, ki se pripravlja, gre pa trenutno za osnutke predlogov, prav tako se razmišlja o prenosu odločanja o upravičenosti do brezplačne pravne pomoči in oprostitve plačila sodnih taks.

Zdaj, toliko uvodoma, mogoče pa potem, v nadaljevanju podam kakšna podrobnejša pojasnila.