Hvala za besedo. Lepo pozdravljeni gospe spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, člani odbora.

V zvezi s poročilom za leto 2019, moram seveda na začetku izpostavit, da letošnja situacija je pripeljala do tega, da je prispevala tudi k nekem časovnem zamiku, da pravzaprav skoraj že eno leto po zaključku leta 2019, obravnavamo poročilo o letu poprej, vendar, to so pač okoliščine, ki nas spremljajo in bom dodal že na začetku, da verjetno letošnje leto ne bo imelo ali pa, ne bo imelo sodstvo takšnih rezultatov, kot jih je imelo v preteklem letu, ker ta situacija v zvezi s korona epidemijo pač vpliva na celotno življenje v državi in tudi na delovanje sodstva. Kot veste, je precej omejeno delovanje sodstva v zadnjem času, tako kot je bilo tudi v tistem spomladanskem obdobju.

Ampak, ne glede na to, mislim, da je prav, da izpostavimo nekatere kazalnike o našem delu v tem preteklem letu, ki na kratko povedano, kažejo pozitivno sliko, saj se ti pozitivni trendi pri našem poslovanju v preteklih letih nadaljujejo oziroma, so se tudi v letu 2019 nadaljevali, ker se skrajšuje čas reševanja zadev, znižuje se tako število prejetih, kot tudi na koncu obdobja, števila nerešenih zadev in pomemben podatek ob vsem tem je, da je sodstvo sposobno obvladovanja prejetih zadev. Torej, več zadev rešimo, kot jih prejmemo in zato se tudi znižuje število nerešenih zadev na koncu poročevalskega obdobja.

Tudi ta rezultat poslovanja je prispeval k temu, da se vse bolj nekako usmerjamo k izboljševanju in ukrepom za izboljševanje kakovosti našega dela, tako sodnega odločanja, kot tudi drugega zaposlenega kadra na sodiščih in imamo tukaj vzpostavljenih vrsto aktivnosti, usposabljanja in izboljševanja našega dela na različnih delavnicah, izobraževanjih, v obliki zbirke raznih gradiv, opomnikov, priročnikov, vodnikov, za delo v posameznih sodnih postopkih in v zvezi s tem, seveda, ker je pač leto 2019 bilo izrazito prepoznano kot uspešno leto tudi v zunanjih institucijah, moram poudarit, da smo prav na tem področju dobili tudi mednarodne, zelo pomembne nagrade oziroma priznanja za naša prizadevanja na teh področjih.

Torej, najprej bi tukaj izpostavil še enkrat to kristalno tehtnico sodstva, ki jo podeljuje Svet Evrope in Evropska komisija, pa potem še Evropski inštitut za javno upravo, nam je podelil izjemno pomembno nagrado, Mednarodni dizajn center v Berlinu, pa tudi v slovenskem prostoru je bila priznana ta rešitev, na področju izboljšanja sodstva, na slovenskem bienalu oblikovanja Brumen. V preteklem letu je tudi Revizijsko sodišče opravilo revizijo informacijske podpore delovanja sodišč in izdalo pozitivno mnenje z dobro oceno, tako da smo tudi na tem področju izkazali neke dobre rezultate naših prizadevanj.

Seveda, precej pripomorejo k našim rezultatom tudi te nižje številke novo prejetih zadev, ker to nekako spremlja po drugi strani tudi nižje število rešenih zadev, kar je pač nekako tudi en logičen rezultat tega, da se zmanjšuje število tistih lažje rešljivih zadev, ko se krči ta nabor zadev v reševanju in potem prihajajo nekako na plan bolj tiste komplicirane zadeve, pravno zahtevnejše obsežnejše in terja to tudi več časa za njihovo rešitev.

Sicer ne bi zdaj se ukvarjal z posameznimi številkami, ker verjamem, da ste pregledali, nekako, to letno poročilo in iz teh številk, ki same zase govorijo, se izkazuje to, kar sem zdaj uvodoma predstavil. Morda bi se v nadaljevanju pa osredotočil pravzaprav na tista področja, kjer se mi zdi, da bi Državni zbor, kot zakonodajno telo, lahko prispeval svoj delež k izboljšanju poslovanja sodstva. Tukaj bi kot prvo točko seveda moral izpostavit, da je še vedno neizpolnjeno tisto priporočilo Greka(?), ki je govorilo o tem, da je izvolitev sodnikov še vedno zadeva, ki bi jo bilo potrebno spremeniti in sicer odmakniti iz sfere političnega odločanja, glede na to, da je za izvolitev sodnikov in potem tudi, v nadaljevanju, izvolitev vrhovnih sodnikov, še vedno določena pristojnost Državnega zbora. Seveda je za izvolitev sodnikov, prvi njihovi izvolitvi v sodniško funkcijo, potrebno spreminjat in se ukvarjat z vprašanjem ustavne določbe, medtem ko je za izvolitev vrhovnih sodnikov ta določba zakonske narobe in bi se jo morda lažje spremenilo, kar je po naši oceni že več let tudi nekako predlagano in terja res nek odločen poseg, da se vendarle tukaj ustrezni koraki napravijo v to smer.

Se opravičujem ker, v tem obdobju, ko imamo različne težave na področju ekonomskih sektorjev delovanja in pri seveda tudi finančnih vprašanjih v celotni državi, ampak, kljub temu se moram dotaknit tudi plačnega sistema sodnikov, ker so bila v letu 2019 izrazito v ospredju, v sodstvu, ta prizadevanja za izboljšanja plačnega sistema, ker so te plače dejansko zamrznjene že več kot desetletje in so se porušila razmerja, tako med plačami predstavnikov različnih treh vej oblasti. Po naših ocenah, izračunih, naj bi plače sodnikov zdaj dejansko zaostajale za ca 30 % za plačami drugih funkcionarjev in je bila v ta namen tudi ustanovljena posebna delovna skupina, ki naj bi poiskala rešitve, vendar, je verjetno tudi ta epidemija potem nekako zaustavila ta prizadevanja, vendar je to nekako pričakovanje v sodstvu še vedno živo in mislimo, da če hočemo res pridobit v sodstvo najboljši kader, potem je treba ta kader tudi ustrezno nagraditi s plačami in s tem nenazadnje zagotavljamo tudi finančno neodvisnost, kar je eden od temeljev siceršnje neodvisnosti sodstva in sodnikov.

Naslednja zadeva, ki se mi zdi pomembna, je vprašanje obremenjevanja ali pa nalaganja novih pristojnosti z novimi zadevami v različnih sprejetih novih zakonih oziroma njihovih spremembah. Ugotavljamo, da se pristojnosti sodstva konstantno večajo, čeprav si po drugi strani ves čas prizadevamo, da bi iz sodstva izvzeli nekatera pravna področja, ki pravzaprav po vsebini v sodstvo niti ne spadajo in tudi v primerljivih državah niso vključena v sodne zadeve.

Mislimo, da se pač nekako preveč lagodno prenašajo te pristojnosti, ko se odloča o sprejetju nekih zakonskih sprememb in novih zakonov, v pristojnost sodstva, ne da bi se pa dejansko upoštevalo, kakšne posledice to povzroča, ne samo na »pripadu«, ampak tudi na finančnih aspektih novih pristojnosti in nenazadnje tudi to terja določene spet kadrovske rešitve, tako da, imamo potem različne težave na različnih sektorjih delovanja sodstva in tam nekako ostanemo potem sami, brez razumevanja, da bi se lahko potem temu ustrezno prilagajali.

V preteklosti so bile že konkretne pobude, tudi s strani nekaterih drugih inštitucij, na primer Notarske zbornice za prenos določenih opravil v druge pristojnosti drugih inštitucij, vendar, ostalo je vse skupaj zgolj na ravni nekih razgovorov in pobud, ki pa niso pripeljale do konkretnih rezultatov. V zadnjem času pa na področju zakonodaje opažamo tudi, da se sprejema kar nekaj zakonskih sprememb, ki imajo lahko tudi vpliv na delovanje sodstva, brez da bi se predhodno sploh vprašalo za mnenje sodne veje oblasti in se bojimo, da bodo prišle do izraza tudi kakšne negativne posledice zaradi tovrstnega delovanja. Tudi mednarodni standardi, ki jih skušamo upoštevati, pri našem delovanju, sprejetih od različnih mednarodnih inštitucij, terjajo, da se sodstvo vključuje v pripravo zakonodaje na tistih področjih, ki zadeva sodstvo, bodisi neposredno ali posredno z njihovimi dodanimi pristojnostmi.

Nadaljnja zadeva, kjer vidimo, da ni nekih odločilnih premikov ali pa konkretnih rezultatov, je reševanje prostorskih pogojev delovanja sodstva in mislim tukaj predvsem na to sodstvo v Ljubljani, od prve do najvišje stopnje, imamo številne najete prostore, delujemo v različnih neprimernih najetih prostorih, ki niso dostojni za delovanje sodišče in po drugi strani prihaja do takih situacij, ko se mora nek odsek, nek oddelek sodstva, na vrat na nos preseliti iz najetih prostorov, ko se najemna razmerja odpovedujejo, kar se je zgodilo na primer v letu 2019 z gospodarskim sodstvom v Ljubljani. To je pač povsem nedostojno za delovanje tretje veje oblasti na tem segmentu. Mi smo tudi že več v teh zadnjih letnih poročilih predlagali neko zakonsko intervencijo na tem področju, na primer, sprejetje nekega zakona o investicijah v sodstvu, ki bi konkretneje opredelil kaj in kje in v kakšnih časovnih terminih naj se neko strategijo zagotavljanja prostorskih pogojev zagotavlja, ne pa da se ad hoc pristopa k temu problemu in se ima enkrat eno idejo, drugič drugo, četrtič četrto in tako dalje, rezultata pa ni. Ta prostorski problem je namreč izpostavljen že več kot, mislim da, dve desetletji, pa ni rezultatov. S tem da, seveda, izpostavim to, da je zdajšnja ministrica za pravosodje ustanovila posebno delovno skupino, na kateri naj bi se obravnavale vse ustrezne postavke tega poglavja, zato, da bi se lahko konkretno prišlo na neke projekcije v bližji prihodnosti, kako s to investicijo začeti.

In, potem bi še morda, iz tega zakonodajnega vidika izpostavil še na sploh sodniško zakonodajo, pri kateri govorimo, tudi že več let, da ne bom rekel desetletje, o prehodu na enovitega prvostopenjskega sodnika, torej brez ločitvene, okrajne in okrožne sodnike, ampak da bi imeli enovitega prvostopenjskega sodnika, ki bi, čemur bi bila prilagojena tudi organizacija mreže sodišč in sicer tako, da bi imeli temeljno celico pri sodnem okrožju in bi se na ta način sodno okrožje organiziralo na optimalen način, kako delovat tudi v okviru zdajšnjih okrajnih sodišč in okrožnega sodišča po posameznih oddelčnih razporeditvah.

Tekst zakona je bil že dobesedno pripravljen, že, mislim da, leta 2017, potem z dopolnitvami v letu 2018 in v začetku leta 2019 je oziroma v začetku leta 2020, je pravzaprav bila že, po naši oceni, zadeva toliko pripravljena, da bi šla lahko v zakonodajni postopek, se je pa zadeva zdaj očitno spet zaustavila eno leto, je šlo nekako spet v nič, da tako rečem in tukaj so seveda ostali brez odgovora ti ukrepi, ki naj bi jih ta reorganizacija prinesla s sabo. Tako da, na teh podlagah bi predlagal nadaljnjo diskusijo. Bi verjetno bilo bolj interesantno, da če imate neka konkretna vprašanja ali pripombe ali predloge, da se potem na tem razvije diskusija, mislim pa, da je prav poudarit, da si prizadevamo in se zavzemamo za trajen, en tak medsebojno intenziven dialog, z obema drugima vejama oblasti, tako zakonodajno, kot izvršilno, da bi skupaj poiskali tiste optimalne rešitve za delovanje sodstva, ker le s skupnimi rešitvami in s skupnimi napori, tako v teh svojih pristojnostih, kot tudi v nastopanju v javnosti, bi lahko zabeležili korake naprej v našem skupnem delu za naše ljudi pravzaprav, zaradi česar smo navsezadnje tudi ustanovljeni.

Hvala.