Hvala lepa za besedo, predsedujoča. Lep pozdrav vsem skupaj.

Zdaj meni je zelo žal, no, ampak medtem, ko Ministrstvo za kulturo še zmeraj dviguje prah s poskusom deložacije nevladnih organizacij iz prostorov na Metelkovi 6, je tu že nov precedens, na žalost, in to je nov pravilnik o strokovnih komisijah, s katerim bi lahko minister stroko dobesedno izrinil iz odločanja o delitvi javnih sredstev. In seveda so te načrtovane spremembe ne samo zelo zaskrbljujoče, ampak doživljajo ostro zavračanje. Bomo to pozneje v diskusiji lahko izmenjali poglede. Kakorkoli, poglejte, nahajamo se sredi res hude epidemije COVID-19, ko se zapira javno življenje in je resno ohromljeno družbeno delovanje, Ministrstvo za kulturo pa spreminja svoje zakonske akte in predpisan način sprejemanja odločitev. Sredi epidemije tako nov poskus, še en poskus eksistenčnega ogrožanja kulturnikov, nevladnikov in tako naprej. Skratka zdaj je tu nov pravilnik o strokovnih komisijah, ki na novo določa število, sestavo, trajanje mandata, naloge in način imenovanja.

Noveliran pravilnik prinaša sporne spremembe. In sicer zmanjšanje števila članov komisij, vanje se poleg strokovnjakov po novem lahko imenuje tudi uslužbence ministrstva. Minister bi imel pri imenovanju članov in predsednika komisije prosto izbiro, prav tako bi lahko člane po lastni volji zamenjal ali razrešil, trenutno delujoče strokovne komisije pa razpustil.

In seveda, kot sem že uvodoma povedala, te načrtovane spremembe so izjemno sporne in so kot take seveda nemudoma doživele ostre odzive. Naj samo citiram del izjave Asociacije, navajam: »nad predlogom sprememb smo presenečeni, saj je bil ponovno posredovan zgolj kot dejstvo, brez vsakršne predhodne razprave s civilno družbo«. To so pač poudarili v društvu Asociacija, kjer, vemo, zastopajo nevladne organizacije in samostojne ustvarjalce na področju kulture. Ustaljeno prakso skupnega usklajevanja tovrstnih dokumentov z deležniki in stroko je ministrstvo po njihovi oceni povozilo s predlogom, ki krči nekatera od pridobljenih demokratičnih izhodišč. Navajam: »spremembam pravilnika v celoti nasprotujemo, zato pozivamo k umiku tega predloga iz javne obravnave«. Trenutno veljavni pravilnik je bil sprejet pred manj kot dvema letoma, kot dodajajo v Asociaciji, pa ni ministrstvo nikjer pojasnilo, zakaj bi bile njegove spremembe potrebne. Opravljena ni bila nobena evalvacija, komisije pa so sredi mandatov. Citiram: »vse se dogaja v naglici in tudi v popolnoma neprimernem času. Ob vseh težavah, s katerimi se zaradi pandemije spopada kulturni sektor, vidi ministrstvo očitno glavni izziv v spreminjanju pravilnikov«. Vseeno velja opozoriti, da bi bile v primeru torej sedaj sprejema tega pravilnika, in očitno ste ga sprejeli, sedanje strokovne komisije razpuščene, minister pa bi imel možnost imenovati nove.

In če nadaljujem, torej predlog je Ministrstvo za kulturo dejansko 23. novembra 2020 poslalo v objavo v Uradni list Republike Slovenije. Sedaj veljavni pravilnik o strokovnih komisijah je bil, kot rečeno, sprejet pred dvema letoma. Po tem pravilniku pri Ministrstvu za kulturo deluje 18 strokovnih komisij, ki so posvetovalna strokovna telesa za posamezna področja kulture. In sicer za uprizoritvene umetnosti, glasbene umetnosti, vizualne umetnosti, arhitekturo in oblikovanje, intermedijske umetnosti, slovenski jezik, sofinanciranje občinskih investicij, področje knjige, knjižnična dejavnost, premična kulturna dediščina, nepremična kulturna dediščina, promocija in mednarodno sodelovanje, arhivska dejavnost, ljubiteljske kulturne dejavnosti, kulturne dejavnosti posebnih skupin v Republiki Sloveniji, mediji, avdiovizualna kultura, podeljevanje štipendij in pa za obravnavo vlog za vpis v razvid samozaposlenih v kulturi in priznavanje pravic na podlagi zakona, ki ureja uresničevanje javnega interesa za kulturo. Osnovne naloge strokovnih komisij so, da dajejo mnenja k podlagam za javne razpise in javne pozive, strokovno presojajo in ocenjujejo vloge prispele na javni razpis ali pozive za financiranje javnih kulturnih programov in projektov, obravnavajo vloge za vpis v razvid samozaposlenih v kulturi, vloge za pridobitev pravice do plačila socialnih prispevkov iz državnega proračuna, vloge za dodelitev republiških priznavalnin, vloge za dodelitev štipendij ter vloge za pridobitev statusa organizacije v javnem interesu.

Obstoječi pravilnik določa, da so komisije pri oblikovanju svojega mnenja samostojne. To se pravilnik pravilnik pred tem novim, ki ste ga sedaj že vložili v Uradni list. Z novim predlogom pa bo torej njihova avtonomija pod resnim vprašajem, saj pooblastila ministra omogočajo politizacijo sestave in načina delovanja komisij. Dosedanje strokovne komisije so bile sestavljene iz petih do sedmih članov oziroma članic, medtem ko predlog predvideva zgolj tri do pet članov oziroma članic. Zmanjšanje števila članov zmanjšuje seveda raznolikost pogledov in presoje ter zmanjšuje reprezentativnost. Če je pravilnik do zdaj določal, da so člani oziroma članice strokovnih komisij izključno neodvisni strokovnjaki oziroma strokovnjakinje, na žalost novi predlog uvaja možnost, da so med člane strokovne komisije imenovani tudi uslužbenci Ministrstva za kulturo, in sicer kar dva. Kaj to v praksi pomeni? To v praksi pomeni, da bi v tričlanski komisiji lahko odločala dva uslužbenca Ministrstva za kulturo - kar po definiciji ni več strokovna komisija, še manj neodvisna komisija, saj vemo, da so uslužbenci ministrstva dejansko podrejeni ministru.

Nadalje, doslej so bile strokovne komisije imenovane z javnim pozivom, po novem pa bi jih minister imenoval kar sam. Po novem bi člane komisij na podlagi povabila po njihovem predhodnem soglasju torej imenoval minister. Povabilo ministra po lastnih domislicah pa res ne more biti demokratični postopek, pač pa kvečjemu samovolja. A minister članov nebi le sam izbral, temveč bi jim po novim določil tudi predsednika oziroma predsednico, medtem ko so doslej članice oziroma člani sami med seboj izvolili predsednike ali predsednice.

Predlog spremembe v 19. členu določa, da se stalne komisije imenujejo najpozneje v 60-ih dneh po začetku veljavnosti novega pravilnika, z dnem imenovanja novih komisij pa sedanjim komisijam preneha mandat. To pomeni, da bi lahko minister vse trenutne komisije razpustil, in to kar brez postopka, čeprav so bile te izbrane v demokratičnem postopku, bile zakonite imenovane in so zakonito delovale, regularno imenovane strokovne komisije pa so v tem trenutku sredi mandata.

Po obstoječem pravilniku, se pravi pravilniku, ki je veljaven do zdajle, član komisije ne more biti razrešen v fazi, ko poteka obravnava vlog prispelih na posamezni javni razpis oziroma javni poziv iz pristojnosti komisije. To določa 8. člen. V novem predlog torej manjka varovalka, da člana oziroma članice komisije ni mogoče razrešiti v času, ko poteka obravnava ali vrednotenje vlog, ki so prispele na javni razpis ali poziv, minister pa bi tako dobil možnost, da člane oziroma članice zamenja v času postopka, s čimer bi pridobil očiten vpliv na končno odločitev komisij.

Velja tudi opozorilo, da, ker še vedno nista bili vzpostavljeni dialoški skupini za samozaposlene v kulturi in za nevladne organizacije, ki ju za dialog in komunikacijo z deležniki od leta 2009 imenuje vsakokratni minister oziroma ministrica za kulturo, doslej so ju imenovali vsi ministri zadnjih 10-ih let, tudi ti dve telesi predloga pravilnika nista obravnavali. Z nastopom nove vlade v marcu 2020 sta dialoški skupini prenehali delovati. Strokovna združenja v kulturi opozarjajo, da so dialoške skupine za samozaposlene in za nevladne organizacije nujen mehanizem za sodelovanje med deležniki in ministrstvom, nujen je civilni dialog, in so ministra Simonitija tudi že pozvali k ponovnemu imenovanju obeh skupin. V preteklih letih se je nabralo veliko strukturnih težav, zaradi katerih je treba nadaljevati z dialogom, kot denimo karierna dinamika, bolniške za samozaposlene v kulturi, debirokratizacija, uveljavljanje deleža za umetnost in tako naprej. Sploh pa je to pomembno danes, ko so nas razmere z epidemijo covid pahnile v novo negotovost.

Ministrstvo pri pripravi zakonodaje ni upoštevalo niti ostalih točk civilnega dialoga, ki so zapisane v Zakonu o uresničevanju javnega interesa za kulturo. In sicer 15. člen ZUJIK se glasi, navajam: »civilna družba je udeležena v postopkih oblikovanja in sprejemanja kulturne politike prek stroke in zainteresirane javnosti na način, kot ga odloča ta zakon«. Prav tako o spremembi ni bil seznanjen niti Nacionalni svet za kulturi, ki je po ZUJIK eden od ključnih organov za vzpostavljanje civilnega dialoga. Čeprav pravilnik zadeva delo strokovnih komisij, se niti s komisijami oziroma njihovimi člani in članicami ministrstvo sploh ni posvetovalo.

Tudi ni jasno, kako bo po novem zagotovljen pogoj, da sestava komisije, navajam, »zasleduje ustrezno vsebinsko strokovnost glede na področje oziroma vidike kulture, zastopanost obeh spolov ter, upoštevajoč dejanske možnosti, tudi primerno zastopanost celotnega ozemlja Republike Slovenije«, to je navedek iz 5. člena novega predloga namreč.

Sporno je, da v obrazložitvi ministrstva tudi ni pojasnil o tem, zakaj se pravilnik sploh spreminja, kakor tudi ni znano ali je bila narejena evalvacija dela trenutnih strokovnih komisij, s kakšno metodologijo in podobno.

Ob vseh težavah, s katerimi se zaradi pandemije spopada kulturni sektor in s katerimi se spopadajo kulturni ustvarjalci, lahko neutemeljene spremembe, sploh takšne brez civilnega dialoga vseh deležnikov, še dodatno resno ogrozijo področje kulture. Ministrstvo že od marca letos na žalost bije vojno s samozaposlenimi in z nevladnimi organizacijami v kulturi. Zamuja z izdajanjem odločb o vpisu v razvid samozaposlenih oziroma podaljšanju statusa ter pravic do plačila prispevkov, izplačila filmskim ustvarjalcem so blokirana, JAK je pod stalnim pritiskom, javni razpisi so v zastoju, lotilo se je deložacije enega najbolj kritičnih in vitalnih delov nevladniške kulture na Metelkovi 6, izvajajo se kadrovske čistke v muzejih in kulturnih zavodih, kulturnike in nevladne organizacije se šikanira na vsakem koraku. Seznamu na žalost ni videti ne konca ne kraja.

S spremembami pravilnika bi minister za kulturo v svoji osebi dobesedno uzurpiral vso moč odločevalca in si prilastil popoln vpliv na 18 vsebinsko različnih strokovnih komisij. Komisije tako nebi bile več neodvisne pri odločanju o javnih sredstvih, o vpisu v razvid samozaposlenih v kulturi, dostopu do pravice plačila prispevkov za socialno varnost, dostopu do štipendij in tako naprej in tako naprej. Sestava takšnih zgolj pro forma komisij bi si določal torej sam minister po svojem lastnem okusu, menjaval pa po mili volji. Minister kot politična figura bi imel vpliv na sestavo in delo komisij in vso moč odločanja o tem, kaj je primerna kultura, kdo so primerni kulturni izvajalci, kdo bo prejel podporo za delovanje in kdo ne. In to nas lahko resnično, resnično skrbi.

V Levici svarimo pred škodljivo demontažo kulturne sfere, ki ruši doslej utečene demokratične standarde, ukinja avtonomijo stroke, s spremembami pa se povečuje koruptivno tveganje. Načrtovane spremembe zavračamo, prvič, zato, ker je bil predlog sprememb posredovan brez vsakršne predhodne razprave s civilno družbo, saj ugotavljamo, da je ukinjena ustaljena praksa usklajevanja tovrstnih dokumentov z deležniki in stroko, in, drugič, zato, ker predlog krči in omejuje veljavno zakonsko predpisane postopke in veljavne standarde. Podpora matične države kulturnemu sektorju je v slehernem demokratičnem sistemu conditio sine qua non, javna korist in javno dobro, sovražna nastrojenost vladajoče politike oziroma vladajoče stranke pa je ne le že pregovorno slaba praksa, ampak na žalost zastrašujoča realnost.

Zaradi vsega navedenega v poslanski skupini Levica predlagamo Odboru za kulturo sprejem naslednjih sklepov.

Prvič. »Odbor za kulturo poziva Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije k takojšnjemu umiku in preklicu predloga pravilnika o strokovnih komisijah«.

In drugič. »Odbor za kulturo poziva Ministrstvo za kulturo, da čim prej skliče delovni skupini za trajni dialog s samozaposlenimi v kulturi in z nevladnimi organizacijami v kulturi ter tako zadosti pogoju civilnega dialoga v skladu z Zakonom o uresničevanju javnega interesa v kulturi«.

Spoštovane in spoštovani, mislim, da smo kot odbor, ki je pristojen za kulturo v Državnem zboru ne glede na našo pripadnost katerikoli politični opciji, mi tisti, ki moramo poskrbeti, da se takšni udarci kulturi in kulturnikom nebi več dogajali. Zaščititi moramo našo kulturo in naše kulturnike zdaj. Še posebej zdaj, ko so res težki krizni časi. Kajti vse to, kar sem navedla, na žalost so zelo resni precedensi in popolni nesmisli in tudi res nekaj, kar lahko samo škodi našim ustvarjalkam in ustvarjalcem in naši kulturi.

In zato seveda prosim seveda predstavnico ministrstva - na žalost danes ministra Simonitija ni tukaj -, da nam seveda odgovori na vprašanja, ki sem jih postavila pri predstavitvi, da nam obrazloži zakaj tak pravilnik, kako to, da je potekal mimo neke razprave z deležniki in tako naprej.

Hvala lepa.