Hvala lepa, predsednica, za besedo. Lep pozdrav, spoštovana državna sekretarka, direktor, kolegice, kolegi. Zdaj, kaj je pravzaprav vzrok danes tej seji v petek zvečer ob pol sedmih? Ja, to, da je STA ostala brez sredstev, potrebnih za delo. In pa mediji, ki so odjemalci njenih novic, ter seveda celotna slovenska javnost bi lahko ostala brez informacij, če se ne bi direktor STA-ja Veselinovič odločil drugače. V prid javnosti, seveda.

Zdaj, STA je zgodba, stara skoraj 30 let. Ponosni smo bili, ko smo se osamosvojili, in s ponosom so takratni odločevalci ustanovili Slovensko tiskovno agencijo. To ni zgodba levih in desnih, in to ne sme biti zgodba levih in desnih. In če je ta agencija delovala 30 let, bo tudi naprej delovala 30 let, zato ker je to prav in zato ker je to nekaj najbolj normalnega. Ne glede na to, kdo bo na vladi. Vsaj tako mora biti.

Zdaj, kaj so pravzaprav dejstva o STA-ju. V skladu z zakonom opravlja javno službo stalnega, celovitega, točnega in objektivnega zagotavljanja informacij o dogodkih v Republiki Sloveniji in po svetu. Njen edini ustanovitelj in družbenik je Republika Slovenija, v njenem imenu pa pravice izvaja Vlada Republike Slovenije, katere dolžnost je, tako pravi zakon, zagotoviti institucionalno avtonomijo in uredniško neodvisnost ter primerno financiranje za celovito in nemoteno izvajanje javne službe na podlagi poslovnega načrta STA. Omenjeno izvajanje javne službe se financira iz sredstev državnega proračuna, ki jih zagotavlja UKOM. Tako piše v zakonu. In tako mora biti.

Kaj torej pomeni poteza UKOM-a oziroma Vlade, da ustavi financiranje? Pomeni, 1. še eden v nizu sistematičnih napadov Vlade na slovenske medije, in pa 2. gre za nov pritisk na medijsko svobodo, novinarsko neodvisnost in uredniško avtonomijo. Za to gre v resnici. Na vse to pa kažejo tudi siceršnja retorika in pa dejanja, povezana z mediji, ki jih izvaja ta vlada. Ti pa so, 1. politično motivirani poskusi ustrahovanja urednikov, novinarjev in preostalih zaposlenih v medijih. 2. Težnje po discipliniranju, ker niso poslušni. Težnje po pokoritvi. 3. Razumeti jih gre kot grožnje v stilu, my way or no way. Ker to pač lahko, ker mi smo Vlada, ker mi delimo denar. 4. Gre za obračun, ker mediji poročajo tudi o dejstvih, ki jih Vlada želi prikriti, ker nastavljajo ogledalo, ker ne objavljajo zgolj Vladi naklonjenih stališč, pač pa tudi kritike, dvome, tudi opozorila. Ker ne ustvarjajo in spodbujajo enoumja. 5. Gre za povsem odkrite posege v pravico javnosti do obveščenosti, in sicer do objektivne obveščenosti. 6. Predsednik Vlade očitno od medijev zahteva vdanost, podrejanje in lakajstvo. 7. Predsednik Vlade očitno od medijev pričakuje, da bodo objavljena zgolj vladnemu početju naklonjena mnenja, zamolčana pa naj bi po njegovem ostala vsa kritična misel. 8. Vse to lahko vodi v samocenzuro, pridnost in preobrazbo medijev v trobila. En takšen primer že poznamo. In 9. To je pravzaprav odrekanje pravice do objave pluralnih, tudi kritičnih mnenj. Vendar je dejstvo, da hvala bogu še živimo v demokraciji. In jaz bi si želela, da tudi tukaj ostanemo.

Torej, če ponovim. Tarča Vlade ni samo STA, tarča so vsi mediji. Vladni načrt očitno je z njimi obračunati kadrovsko in finančno, si jih podrediti, kadrovsko, finančno in vsebinsko, in prevzeti nadzor nad informacijami in njihovo interpretacijo. Mogoče ustvariti cesarjevo novo podobo? Na to v Listi Marjana Šarca opozarjamo že ves čas.

Zdaj, argumenti, da podkrepimo to, kar so nameni, kar so očitni nameni Vlade, so pa naslednji. 1. Predlogi zakonskih sprememb, ki jih je poleti Vlada poslala v javno razpravo in bi trajali zgolj pet dni v času poletja, če se ne bi koalicijska partnerica Desus takrat oglasila. Iz predloga novele Zakona o RTV, za katerega zdaj točno ne vemo, kje je ostal, ampak nekje pač je, je bil razviden zlasti namen finančne slabitve oziroma uničenje RTV Slovenija. Z novelo bi Vlada finančno uničila RTV, ker bi denar, zbran z RTV prispevkom, delila. 3 % STA-ju in 5 % drugim medijem, kar bi seveda prizadelo kakovost dela RTV-ja in seveda povzročilo tudi kadrovsko oslabitev. No, hkrati pa je še v času najhujše zdravstvene krize našla čas, da preko Programskega sveta obglavi tudi generalnega direktorja ali pa javni zavod. To je prozorno, zavržno, škodljivo in avtoritativno dejanje. Na srečo jim to ni uspelo. Še.

Potem 2. V predlogu novele Zakona o STA, ki je bil posredovan v javno razpravo, se je Vlada med drugim lotila Nadzornega sveta. Ministrstvo za kulturo je predlagalo nov način imenovanja nadzornikov. Tako bi štiri od petih imenovala neposredno kar Vlada. Ker zdaj jih namreč na predlog Vlade imenuje Državni zbor. Enega bi pa še sicer imenovali zaposleni izmed sebe. Poleg tega bi Nadzorni svet dobil novo pristojnost. To je, po novem bi lahko predčasno razrešil tudi direktorja, če bi to z izrekom nezaupnice predlagala večina članov Nadzornega sveta. In ker bi seveda Vlada večino imenovala, veste, kaj bi bil rezultat. Glede financiranja, pa bi STA dobila za izvajanje javne službe 3 % sredstev, zbranih s prispevkom. Kar bi seveda nadomestilo zdajšnje financiranje iz proračuna.

Zdaj, kaj so še argumenti, da upravičeno mislimo, da gre za to, za kar gre, so pa naslednji. Kaj so tista dejanja predsednika vlade in največje vladne stranke? In tudi kažejo ali pa razgaljajo vlado. 1. Začelo se je z aprilsko depešo, ki to menda ni. Oziroma pismo Svetu Evrope. Zdaj, avtor tega pisanja naj bi bil UKOM, tako smo lahko prebrali, vendar smo skoraj prepričani, da je tudi predsednik vlade požegnal tisto depešo, ki to ni. Tako nam je razlagal gospod minister Logar, dr. Logar na seji, ki smo jo seveda v opoziciji tudi zahtevali. Potem se je nadaljevalo maja z novim omalovaževanjem in pogledom predsednika vlade na medije. Z znamenitim zapisom Vojna z mediji, basen o nas žabah, skuhanih v mlačni vodi ter grožnjah s smrtjo. V njem je med drugim zapisal, da poklicno skupino, ki se je najprej oklicala za sedmo selo, nato za četrto vejo oblasti, na koncu pa kar za moralnega razsodnika nad politično korektnostjo, danes vse težje prepoznavamo kot nekaj dobrega, saj v resnici niso več ne eno ne drugo in ne tretje. Tako približno je zapisal predsednik vlade. Da ne govorimo o ves čas zajedljivih in zaničljivih in na splošno spornih tvitih, ki jih je moč razumeti ali zlasti razumeti kot opozorilo medijem, kot nekakšen poskus ustrahovanja z enim samim ciljem, doseči molk in utišati kritike. Ne bom jih brala, ker bi me bilo preveč sram, teh tvitov namreč.

Zdaj, obračun predsednika vlade z mediji in novinarji pravzaprav niti ni nov, 2004 in 2008 se je to že vse videlo v Sloveniji. Princip je isti, samo nianse so drugačne. Gre za maličenje dejstev, seveda sebi v prid, diskreditacijo tistih z drugačnim, kritičnim mnenjem, to je pravilo. Posmehljiv pristop, oznake, kot so režimski, kontinuiteta, tranzicija, kaviar, tako imenovani. Vse to so oznake, ki jih predsednik vlade uporablja, kadar govori o medijih in kadar govori o novinarjih, ki objektivno in kritično poročajo. Ki niso trobila.

Zdaj, v opoziciji smo se zato odločili, da skličemo to sejo seveda takoj, ko smo dobili informacije, kaj se je na seji vlade zgodilo. Potem smo seveda tudi prebrali, kaj so povedali oziroma slišali, kaj so povedali ministri, tisti, ki so glasovali za to, za kar so glasovali. Zato predlagamo 6 sklepov, vseh ne bom brala, ker jih boste dobili na klop. Zahtevamo pa naslednje. Da Vlada nemudoma izpolni vse zakonske obveznosti, ki jih ima do STA. Da Vlada poskrbi za primerno financiranje STA-ja in da nemudoma ustavi pritiske na STA in da se vzdrži javnega blatenja agencije za dnevno-politične potrebe. To zahtevamo in tudi predlagamo v sklepih.

Zdaj pa čisto zares za konec, ker sem obljubila, da ne bom dolga, in ker je petek. STA ni nikakršna nacionalna sramota, kot je pred časom tvitnil predsednik vlade, ki sicer zelo dosti časa preživi na Twitterju dnevno. STA svoje delo opravlja korektno, objektivno in pošteno. In tako naj tudi ostane.

Hvala lepa.