Hvala, predsednik, za besedo. Najprej lep pozdrav vsem skupaj v imenu Kmetijsko-gozdarske zbornice. Prvič sem v tej funkciji med vami, zato imam tudi malo treme pa prosim, da mi tudi, če bo potrebno, kaj oprostite.

Jaz bi še enkrat tudi na začetku to poudaril, da si v Kmetijsko-gozdarski zbornici želimo, da tega zakona ne bi bilo potrebno ali pa izvedba tega zakona sploh ne bi bila potrebna. Se pravi, to pomeni, da bomo ostali prosti bolezni afriške prašičje kuge. Kajti če bo ta bolezen nastopila v Sloveniji, potem seveda slovenski prašičjereji ne more pomagati njihov zavetnik prašičerejcev, se pravi sveti Anton, ampak tudi njegov šef ne več.

Zdaj, mi se sicer s predlagano vsebino zakona načeloma strinjamo, imamo seveda določene pomisleke. Ti pomisleki pa so, da zakon predvsem opredeljuje dejstva, kaj bo in kako se bo delalo, ko bomo okuženi, ko pride, ko nastopi. Takrat bo seveda že veliko prepozno in smatramo, da bi se dalo še določene ukrepe izvesti že prej iz preventive. Tako, da bom povedal pač nekaj naših teh pomislekov, čeprav kako bo šla potem dikcija v zakonu, je druga stvar.

Potrebno bi bilo tukaj notri že tudi navesti za ograje in tako naprej že za kmetije, za tiste kmetije, ki imajo prašiče, da bi se te stvari že zdaj iz preventive začele delati.

Dalje, ko bo, bom rekel to, kar bi bilo potrebno narediti prej, bi bilo nujno poseči v populacijo divjega praišča pred izbruhom, da zmanjšamo tudi ta vektor tega, to bojazen, da se potem veliko hitreje širi. Se pravi, manj kot bomo imeli divjih prašičev, lažja bo potem zajezitev, če slučajno do tega pride.

Potem bi bil seveda tudi smotrn razmislek okoli populacije divjih zveri, sploh na tistem območju, kjer je veliko divjih prašičev. Kajti z napadom divjih zveri se potem prašiči razkropijo, iščejo svoje nove teritorije in tudi ta okuženost je večja.

Druga stvar, se pravi v Kmetijsko-gozdarski zbornici imamo tudi strokovne službe t.i. živinorejsko službo, selekcijsko službo. In ta služba, če že enkrat pride do tega, bi morala dobiti vse podatke na enem vpogledu, kje so tiste stvari, da nebi slučajno strokovni delavec, ki hodi od kmetije do kmetije, bil tudi sam vektor in lahko tudi prenašalec.

V redu, da se dovoljuje nemotena sanitarna sečnja na teh območjih zatiranja podlubnika, kajti drugače bi bilo treba še razmišljati o teh problemih.

Tudi okoli posegov v lastninsko pravico seveda jaz mislim, da je potrebno z lastniki tistih zemljišč najti dogovor in urediti služnost. Saj mislim, da to nebi mogel biti tak problem.

Druga stvar pa seveda še nekaj. Tudi potem, če bomo prišli tako daleč, da bomo morali po domače povedano uničevati ali pa uničiti čredo prašičev na kmetijah, se pravi, da mora biti tudi ta vrednost, kaj je plemenska žival, ne samo po nekih zadevah, kajti to lahko je tudi potem seveda, so še lahko osebne katastrofe.

Še enkrat, no, jaz upam, da bo, bom rekel to delo, če me razumete, kaj hočem povedati okoli tega zakona, zaman. Ne bo pa zastonj, ne? Seveda, če si kdo, si seveda v Kmetijsko-gozdarski zbornici in slovenski rejci in slovenski kmetje pa res ne želimo prisotnosti afriške prašičje kuge in smo zelo zaskrbljeni nad tem, kajti že tako smo zaradi pojavov v drugih državah fejst tepeni na ekonomskem področju.

Hvala lepa.