Hvala lepa, predsedujoči. Spoštovane poslanke in poslanci, vsi ostali gostje.

Naj uvodoma začnem nekako stavek pa se je začelo. Če smo govorili nekaj časa, da ta odbor ni imel dela zato, ker ni bilo s kmetijskega resorja nobenega zakona, je to prvi zakon, ki smo ga v mojih, zdaj sedmem, mislim, da je osmi teden mojega ministrovanja že prišel Državni zbor. Naj omenim, da imamo na vladi že sprejet še en zakon, ki govori o posestvih in izobraževalnih inštitucij, in na vlado je že odromal že tudi tretji zakon, ki govori o t.i. nagradi za Zlato čebelo. Torej odbor bo imel kar nekaj dela v bodoče in sem tudi sam ponosen na ekipo, ki jo imamo, da smo bili sposobni v tako kratkem času od nastopa mojega ministrskega staža že narediti, se mi zdi, prve pomembne korake. No, in eden od teh je zagotovo, tudi moja čisto prva prioriteta je bil zagotovo ta zakon, zakon, ki govori o ukrepanju v primeru bolezni, ki jih rečemo afriška prašičja kuga. Ker še tega ne dobimo. Minister sem postal na dan, ko je bila razglašena epidemija zaradi covida. V tem času smo dobili že / nerazumljivo/ influenzo, torej ptičjo gripo. Samo še afriška prašičja kuga mi manjka, potem pa lahko začnem na lotu špilat, ker bom ziher zadel. Ampak tako je. Za to sem minister, da odgovarjamo na te najtežje rešitve.

Ne bežimo od naše odgovornosti in, torej malo za šalo malo zares, ta zakon je že prvi odgovor. Upam, da bomo z njim lahko preprečili, da bi afriška prašičja kuga prišla v Slovenijo in bistvo tega zakona je predvsem v tej smeri, torej preprečiti, da bi afriška prašičja kuga prišla v prostore na območje Republike Slovenije. In pa v nadaljevanju, če se to zgodi, tudi ukrepamo z ukrepanji čim bolj zajeziti to bolezen in v nadaljevanju tudi čim bolj učinkovito preprečiti prenos bolezni iz divjih prašičev na domače reje prašičev, ker je prašičereja že v tem trenutku v zadnjem mesecu izjemno v izjemno težki situaciji zaradi padca cen in bistvenega zmanjšanja prodaje, torej bi nam ta kuga povzročila verjetno še večje izjemne težave v tem sektorju.

Naj omenim, da smo zaenkrat še vedno bolezni prosti, država prosti te bolezni, da nam se najbolj približuje s strani Madžarske, da je sicer tudi v Srbiji, v Nemčiji in tako naprej, skratka nekako smo obkoljeni s to boleznijo, da se je širjenje bolezni upočasnilo tudi zaradi covida in zmanjšanja migracij ljudi, kar dokazuje, da smo tudi ljudje veliki prenašalci, pa ne zaradi tega kot bi se okužili in prenašali, ampak zaradi našega ravnanja, ker če nekje v naravno okolje odvržemo neko divjačinsko domačo salamo, ki je bila morebiti okužena s to afriško prašičjo kugo in potem to seveda poje divji pujs, pride do okužbe. In tako so se tudi v Evropi zgodili največji preskoki na največje razdalje. In tudi zato, naj omenim, že vsaj zadnji dve leti tudi mi v času sezonskih del v kmetijstvu tudi v jezikih tistih, ki prihajajo v Slovenijo delat, Romuni in tako naprej, opozarjamo na pomen te higiene, torej da ne odlagamo, ne odmetavamo hrano v neko naravno okolje, ker to res predstavlja veliko tveganje. Zaenkrat smo bili s temi zgolj preventivnimi akcijami osveščanja kot kaže uspešni in bolezen še ni prišla do nas.

Zdaj pa nazaj k temu zakonu. Kot sem že omenil, zakon predvsem prinaša ukrepe za to, da preprečujemo prehod bolezni v Slovenijo, torej upamo, da bomo s pomočjo tega, tudi s pomočjo tega zakona uspešni čim daljše obdobje, da bomo čim dlje lahko govorili, da smo država prosta te bolezni. Naj omenim, da je sam zakon nekako sestavljen iz štirih poglavij.

Prvo poglavje je bolj s splošnimi določbami prvega poglavja. Splošne določbe prvega poglavja stopijo v veljavo takoj po uveljavitvi zakona. In to so imenovanje strokovne skupine, priprava načrta ravnanja za lovce, ozaveščanje in ureditev mest za odstranjevanje odpadkov na počivališčih ob prometnicah, objava medijev glede tveganja v zvezi z afriško prašičjo kugo in ukrepov, postavitev ograj na kmetijskih gospodarstvih za preprečevanje stika domačih in divjih prašičev ter usposabljanje tudi nekaterih izvajalcev ukrepov. Kot sem že omenil, to začne veljati takoj, ko bo zakon vstopil v veljavo.

Ostala poglavja, torej poglavja 2, 3, 4, bom še pa od njih več majčkeno sam v nadaljevanju, pa potem me bo dopolnila tudi Uprava za varno hrano, tukaj je namestnik direktorja z nami in sodelavci, ostali ukrepi pa se začnejo uveljevati oziroma stopijo v veljavo kasneje, v nekaterih primerih tudi s sklepom vlade. V kolikor se nam bo bolezen še bolj približevala oziroma bo bog ne daj bolezen že tudi v Sloveniji. Skratka, drugo poglavje oziroma prva stopnja ukrepov so ukrepi, ki jim rečemo nujni ukrepi za preprečevanje in zgodnje odkrivanje afriške prašičje kuge. Ti ukrepi začnejo delovati, začnejo veljati oziroma jih začnemo uveljavljati takrat, ko o tem s sklepom generalnega direktorja uprave ta sklep torej podpiše. To pomeni, s tem sklepom se določi visoko stopnjo ogroženosti na podlagi epizootioloških razmer glede afriške prašičje kuge v sosednjih državah in glede na stopnjo ogroženosti naj bi bil sklep generalnega direktorja izdan zelo kmalu po uveljavitvi tega zakona. Torej, mi predvidevamo, da če bo v naslednjem tednu tudi zakon sprejet na izredni seji v Državnem zboru, da bi že en del tega zakona tudi s sklepom generalnega direktorja začeli veljati že v januarju naslednjega leta.

In sicer, kateri so ti ukrepi, ki jih lahko direktor uveljavi? Prepoved prejemanja in odpreme živih divjih prašičev na drugi lokaciji, intenzivni odstrel divjih prašičev, torej odvzem iz naravnega okolja, prepoved in omejitev krmljenja na krmiščih, biovarnostni ukrepi v zvezi z lovom in pa ustrezno ravnanje z najdenimi poginulimi divjimi prašiči. Dodatni ukrepi so določeni v tretjem poglavju tega zakona, in sicer so to ukrepi v primeru visokega tveganja zaradi prisotnosti afriške prašičje kuge ob državni meji. Torej, generalni direktor uprave na podlagi državnega središča za nadzor bolezni s sklepom določi območje visokega tveganja, ki je območje seveda ob državni meji, ker zaenkrat še bolezni nimamo in zato bomo ob državni meji poskušali narediti vse, da v Slovenijo ne pride. Torej, določimo območje visokega tveganja ob državni meji, na katerem se za zmanjšanje vnosov bolezni iz sosednjih držav izvaja eden ali več ukrepov iz 21. člena tega zakona, in sicer, kaj določa ta člen, kateri ukrepi se lahko izvajajo. Prepoved lova, prepoved omejitev krmljenja na krmiščih, aktivno iskanje poginulih prašičev, izredni odstrel, uporabo / nerazumljivo/, prepoved iztrebljanja divjih prašičev, ustrezno ravnanje z najdenimi, poginulimi in odstreljenimi divjimi prašiči, prepoved oziroma omejitev prometa z živimi divjimi prašiči, svežim mesom in pripravki, ukrepi v rejah domačih prašičev in divjih prašičev v oborah, postavitev ograj oziroma odvračal za preprečevanje prostorskih premikov divjih prašičev, omejitev ali prepoved izvajanja kmetijskih, gozdarskih ali drugih aktivnosti za neko časovno obdobje, in pa tudi drugi ukrepi, potrebni za nadzorovanje in izkoreninjanje afriške prašičje kuge.

V 4. poglavju tega zakona pa so določeni ukrepi za obvladovanje in izkoreninjenje afriške prašičje kuge pri divjih prašičih, torej v primeru, ko bolezen že dobimo. In sicer tukaj najprej opredeljujemo območja z omejitvami, ki ga razdelimo na ožje območje in pa tudi, ožje območje, ki mu rečemo okuženo območje, torej tam, kjer se je afriška prašičja kuga pojavila, in pa potem v nadaljevanju tudi v širše območje, ki se mu reče nadzorovano območje, kjer so, v kateri se že tudi lahko izvajajo eni ali več ukrepov iz tega 21. člena, kot sem že prej jih tudi naštel. Glede na to, da ta zakon predvideva tudi postavitve nekaterih ograj oziroma odvračeval za preprečevanje prostorskih premikov divjih prašičev. V tem delu tudi posegamo v lastninsko pravico lastnikov zemljišč, zato mora ta ukrep odrediti Vlada, torej za postavitev, torej za poseg v lastninsko pravico bo lahko samo s sklepom Vlade bomo lahko to izvajali. Vseeno menimo, da je ukrep sorazmeren in tudi utemeljen z javnim interesom, saj bi, kot sem že omenil, izbruh afriške prašičje kuge pomenil resno grožnjo za našo prašičjerejo.

Torej Vlada lahko odredi tudi ukrepe, ki se nanašajo na omejitev, prepoved izvajanja kmetijskih ali drugih, gozdarskih ali drugih aktivnosti v naravnem okolju, predvsem z namenom, da ne dodatno ne plašimo divjih prašičev in jih sami ne gonimo v neke migracije, ampak da jih pustimo čim bolj na lokalnem okolju, zato da se nam bolezen ne širi. Pri tem naj omenim, da smo se skladno z usklajevanjem, tudi z deležniki, nevladnimi organizacijami vseeno odločili, da je sanitarna sečnja v gozdovih dovoljena, tudi zaradi tega, ker nam sicer tam grozi potem druga težava, medtem ko – to je težava razvoja podlubnikov in lahko nastaja na gozdarstvu še ravno tako visoka škoda in zato tisto omogočamo, medtem ko v primeru teh najožjih območjih bi bila v nekih primerih redna sečnja lahko za krajše časovno obdobje prepovedana, zato, da se lahko izvedejo vsi ukrepi in da nam bolezen ne uhaja iz nekih okolij.

Naj omenim, da tukaj zakon po našem mnenju po našem mnenju pripravlja dobro podlago za ravnanje, ravno tako pa je pomembno, da povemo tudi to, da v kolikor se pa kmetijska gospodarstva, kmetje, državljani, sprehajalci v gozdu in ne vem še kdo, ne bodo držali biovarnostnih ukrepov in tako naprej. Nam pa noben zakon tega ne more pomagat, zato tudi tukaj apeliram na vse nas, da bomo poskušali preko svojih komunikacijskih poti vendarle opozarjat na to, da se v naravnem okolju odgovorno obnašamo in da vendarle poskušamo preprečiti vnos te bolezni v Slovenijo in potem tudi širiti na druga območja, predvsem pa na kmetijska gospodarstva. In tukaj tudi pozivamo vse rejce, da že čimprej pričnejo opravljati, čim prej začnejo izvajati vsaj tiste biovarnostne ukrepe, ki jih v tem trenutku lahko. Torej naj ne prehajajo, naj ne od lova na divje prašiče potem v domač hlev in tako naprej. Skratka, teh biovarnostnih ukrepov je zelo veliko, ravno tako ogledi hlevov, enega, drugega in tako naprej, so lahko kar pomembni načini prenosa te bolezni. Zato res apeliram na vse, da ne glede na zakon spoštujemo že sedaj čim več teh preventivnih ukrepov, biovarnostnih ukrepov, kar seveda sem prepričan, da si kmetijska gospodarstva to želijo, ker nobeno si ne želi dobit bolezni na svojo kmetijo, ker to bo predstavljalo resno težavo na tem kmetijskem gospodarstvu in v tistem okolju, kjer se bo bolezen pojavila.

Toliko na kratko z moje strani. Predsednik, če dovolite, bi dali še Upravi za varno hrano besedo za par dodatnih pojasnil, kolikor je potrebno.