Hvala za besedo, lep pozdrav vsem.

Mnenje Zakonodajno-pravne službe ste prejeli v torek, mislim da ob 14. uri. Naj povem, da smo hiteli na vso moč, pisali smo tudi čez vikend, zato da bi se lahko vložili še pravi čas amandmaji. Jaz ocenjujem, da je naše mnenje spisano korektno in strokovno, skladno seveda z nalogami, ki jih ima Zakonodajno-pravna služba po Zakonu o Državnem zboru in Poslovniku Državnega zbora. Pojasnila Ministrstva za finance, mislim da temu ne sledijo ravno. Niti niso podani odgovori na vsa naša zastavljena vprašanja.

Že na tem mestu bi pa jaz rada zdaj izpostavila, da so podobna opozorila dana tudi v mnenju Službe Vlade Republike Slovenije za Zakonodajo k predmetnem zakonskem predlogu. V bistvu se v bistvenih elementih popolnoma ujemamo. Mnenje SVZ je seveda krajše, upoštevajoč tako njihovo vlogo in čas, ki jim je bil dan na razpolago. Po drugi strani pa mnenje Zakonodajno-pravne službe vsebuje tudi tako imenovane novotehnične pripombe, to je tudi naša naloga, saj gre za zadnji pregled oziroma za zadnjo možnost amandmajske korekcije besedila, preden gre ta v objavo v Uradni list. Ker noben od pooblaščenih predlagateljev ni vložil ustreznih amandmajev, sledeč našim pripombam, to, predvidevam, pomeni, da stališča obeh pravnih služb niso upoštevana. V tem svojem nastopu bom jaz skušala biti kar najbolj nazorna in kratka, saj bi šlo preveč časa za celotno predstavitev, čeprav bi bila skrajšana. Zato bom navedla le nekaj stvari, ki sem si jih pripravila, gre predvsem za uvodni del mnenja, sicer pa na pripombah seveda vztrajamo.

Po naši oceni gre seveda v tem zakonskem predlogu za izredno kompleksno materijo, ki naslavlja zelo širok krog naslovnikov. Zakon ne bo zadeval le pravnih oseb, s. p.-jev in posameznikov, ki se s to dejavnostjo ukvarjajo kot poklic, marveč tudi vse fizične osebe, ki si bodo nabavile motorno vozilo. Tudi zato še dodatno opozarjamo, da je besedilo nejasno, nedoločno, nenatančno tako, da jaz osebno tvegam oceno, da bo tudi njim nerazumljiv. Tudi sicer upoštevajoč naše pripombe, kot smo jih napisali, tako zapisano besedilo trči ob zahteve pravne države iz 2. člena Ustave. Glede na to, da gre za davčni zakon, pa tudi ob 149. člen Ustave. Na tem mestu bi lahko vstopila obrazložitev, kot sestavni del zakonskega gradiva, ki bi pojasnila določene pomisleke, dileme, nejasnosti in tako naprej, v danem primeru pa obrazložitev predstavlja več ali manj le povzetke predlaganih določb.

Za ilustracijo. Nobenega pojasnila na primer ni, zakaj so obdavčitev oproščena tudi tako imenovana pogrebna vozila. Pogrebna dejavnost se po zakonu opravlja kot tržna dejavnost ali kot občinska javna služba. Ko in če bo z vidika načela enakosti iz 14. člena Ustave sprožen ustavni spor davčnega zavezanca, ki na primer tudi opravlja občinsko javno službo in poseduje za to prilagojeno vozilo, na primer prevoz zapuščenih živali v zavetišče, kar je občinska naloga, ali pa bi s takim vozilom opravljal tržno dejavnost, nisem se drugega spomnila kot prevoza mačk in psov, kako naj se formulira v odgovoru Ustavnemu sodišču, saj ni podan niti en razlog za takšno razlikovanje oziroma če je kje, ga zakonsko gradivo ne navaja. Mogoče bo pojasnilo še v nadaljevanju.

Nadalje. Naše pripombe so šle tudi v smeri, da je predlog zakona prenormiran, saj izgleda, da želi zajeti prav vse, tako zakone kot podzakonske akte, ki so potrebni za ureditev tega področja. To je sporno tako z vidika Ustave, 3., 87., 120. in 153. člena, kot s sistemom nasploh. Zakon ne more biti priročnik za finančno upravo, ali, da citiram kolegico mag. Sašo Bricelj Podgornik, ki je na Odboru za kmetijstvo rekla: »Zakon ne more biti vem točka, torej vse na enem mestu.« Naš pravni sistem pač ni delan tako. Ločnico, kaj sodi v zakon, kaj ne, poleg ustavnih določb nenazadnje določata tudi Zakon o državni upravi in Zakon o Vladi. Za primerjavo. Drugi davčni zakoni vsebujejo tudi kar nekaj pooblastilnih določb za podzakonske akte. Kot sem jaz gledala, takšnih določb ima Zakon o davčnem postopku več kot 38, med drugim tudi določa, da vse obrazce predpiše minister za finance. Zakon o dohodnini se v pretežni meri naslanja na Zakon o davčnem postopku, ima pa tudi svoje pooblastilne določbe. Naprej, Zakon o davku na dodano vrednost jih ima vsaj tri ob veljavnem pravilniku za svoje izvajanje. Enako Zakon o trošarinah, ki ima poleg pravilnika tudi uredbo za izvajanje in predvidene predpise ministra v več kot 20. členih.

Da se zakon sklicuje na podzakonske akte, kot je to v obravnavanem primeru, ni skladno, vsaj z načelom hierarhije pravnih aktov, kot ga določa 153. člen Ustave, saj se ne more višji akt, to je zakon, sklicevati na nižjega, to so vsi mogoči podzakonski akti. Vsi ti sklici, če že, bi morali biti pojasnjeni v obrazložitvi, ne smejo pa obstati kot zakonska določba.

Očitano nam je bilo, da smo vzeli kot krovni zakon, kot izhodišče Zakon o motornih vozilih, ki določa tako motorna vozila kot registracijo. Oboje je tudi izhodiščni pogoj za obravnavo po obravnavanem predlogu zakona. Jaz ne vem, kateri zakon bi bil po vaši oceni primernejši. Moje razlogovanje je šlo v tej smeri, da bo kupec vozila verjetno gledal Zakon o obdavčenju, glede samih vozil pa Zakon o motornih vozilih. Glede Zakona o motornih vozilih smo zapisali kar nekaj terminoloških neskladij, pa tudi vsebinskih odstopov. Na primer, za ilustracijo, glede intervencijskih vozil. Zakaj so v tem predlogu zakona omenjena zgolj reševalna, ni nobenega pojasnila. Zakaj se tu določa, v tem zakonu določa prepoved registracije, določa se tudi, na koga je vozilo registrirano, če je pa to seveda materija Zakona o motornih vozilih. Glede samih vozil ta predlog zakona ne sledi Zakonu o motornih vozilih, ampak na primer navaja, o vozilih tarifne oznake, enkrat da enkrat ne, in potem upoštevajoč se strukturo 4. poglavja, tam so določene vse lestvice, je določiti od motornega vozila in njegove obdavčitve po naši oceni res zelo / nerazumljivo/.

Glede na 4. člen, ki določa, katera vozila se ne obdavčijo, to so na primer vozila iz tarifne številke 8 tisoč 711, ki jo nadaljnje določbe še vključujejo, ali pa da se obdavčijo, 4. člen določa, da se obdavčijo le vozila, prvič registrirana v Republiki Sloveniji, potem pa imamo 17. člen, ki ureja vozila, ki se ne registrirajo. S tega vidika mislim, da je res ocena o nejasnosti ureditve na mestu.

Kot je bilo navedeno s strani državne sekretarke, je predlagatelj ubral drugačen pristop, saj v bistvu uvaja enake rešitve in enako terminologijo kot davčni zakoni. Po naši oceni pa razen, da gre za davke, in da to dela finančna uprava, ni videti njihove povezave. Gre za popolnoma drugo materijo. Kot sem že navedla, zakon ne sme biti pisan samo za FURS, ampak za vse naslovnike. Naj ob tem tudi omenim, da evidence FURS-a določa Zakon o finančni upravi. Ta obravnavan predlog zakona pa uvaja tukaj še eno novo, čeprav je bilo njeno mesto …