Hvala lepa, predsednik za besedo.

Spoštovane poslanke in poslanci! Predlagatelji zakona o dopolnitvi Zakona o cestninjenju bi želeli povrniti domnevno škodo imetnikov letnih vinjet zaradi najmanj trimesečne nezmožnosti uporabe cestninskih cest v letu 2020. Nezmožnost uporabe cestninskih cest je po njihovi oceni nastopila zaradi sprejetja ukrepov za zajezitev epidemije covid, ko je bilo prepovedano gibanje med občinami in statističnimi regijami. Predlagano je, da bi se imetnikom letnih vinjet za leto 2020 priznal 25 odstotni popust pri nakupu letne vinjete za leto 2021.

Uvodoma je potrebno poudariti, da se za vinjeto plačuje pravica do uporabe cestninskih cest za določen čas, ne glede na to, koliko kilometrov vozilo dejansko opravi po cestninskih cestah oziroma koliko časa dejansko uporablja cestninsko cesto. Če zaradi ukrepa prepovedi prehajanja občinskih meja določen upnik ni mogel v drugo občino, to v praksi še ne pomeni, da cestninske ceste tudi dejansko ni uporabljal. Dejstvo je, da so kljub omejitvam gibanja veljale številne izjeme, ko je bilo gibanje med občinami vseeno dovoljeno; odhod na delo, skrb za družinske člane, obisk zdravnika in podobno.

Predlagana rešitev, da bi popust avtomatično priznali vsem, ki so kupili letno vinjeto za leto 2020 ni sprejemljiva, saj je bila vsem uporabnikom uporaba cestninskega omrežja omogočena. Poleg tega ni nobenega ustreznega inštrumenta, s katerim bi lahko preverili oziroma bi lahko uporabniki dokazali, da v tem času niso uporabljali cestninskih cest in so posledično upravičeni do popusta. Zgolj dokazilo o nakupu letne vinjete za leto 2020 ni in ne more biti podlaga za povračilo kakršnihkoli stroškov v zvezi z nakupom letne vinjete za leto 2021. Predlog poleg vsebinskega tudi ni tehnično izvedljiv, saj bi terjal številne spremembe v organizaciji in izvedbi prodaje vinjet. To bi obenem zahtevalo tudi daljše časovne obdobje, hkrati pa povzročilo znatne dodatne stroške za izvedbo, kar bi poleg izgube prihodka iz naslova cestninjenja osebnih vozil dodatno obremenilo družbo Dars.

V obstoječem sistemu so vinjete v prodaji na 2 tisoč 341 prodajnih mestih doma in v tujini. Prodaja jih 14 poslovnih partnerjev družbe Dars, ki imajo poleg lastnih prodajnih mest, še 54 podizvajalcev. Na vseh prodajnih mestih bi se moralo zagotoviti enake pogoje za prodajo, saj bi morali biti sprejeti ukrepi nediskriminatorni. Predlagani ukrep bi v praksi pomenil, da bi letne vinjete za leto 2021 prodajali po dveh različnih cenah in sicer po redni ceni – 110 evrov za vinjeto 2A in 220 evrov za vinjeto 2B ter po ceni znižani za 25 odstotkov, torej 82,5 evrov za vinjeto 2A in 165 evrov za vinjeto 2B. V ta namen bi bilo potrebno nadgraditi informacijske sisteme na način, da bi ob predložitvi računa ali kupona letne vinjete 2020 le tega ustrezno zabeležili v sistemu in pravilno zaračunavali ceno vinjete.

Nesprejemljivo je tudi to, da bi se kot dokazilo za uveljavljanje popusta štel račun o nakupu letne vinjete za leto 2020 ali kupon, saj bi lahko nastala situacija, ko ne bi skorajda nihče kupil vinjete po redni ceni, saj bi si lahko uporabniki račune oziroma kupone medsebojno posojali z namenom uveljavljanja popusta. Vzpostaviti bi bilo torej potrebno kompleksen informacijski sistem, kjer bi bila zagotovljena sledljivost in transparentnost prodaje, v nobenem primeru pa prodaje po dveh različnih cenah ne bi bilo mogoče izvajati na zaupanje. Predlog tudi ne daje rešitve za vse uporabnike, ki so od 1. 12. 2020 dalje že kupili letno vinjeto za 2021 oziroma jo b odo kupili do trenutka, ko bi predlog zakona začel veljati. Predvideva se, da bi bila do uveljavitve novele zakona prodana že večina letnih vinjet za leto 2021. Če bi vsi ti uporabniki, ki letno vinjeto do takrat … ki bi letno vinjeto do takrat že kupili, želeli izkoristiti enako ugodnost, potem bi se jim moralo zagotoviti vračilo razlike v ceni ter obenem nadgraditi informacijski sistem.

Predlagatelji se sklicujejo tudi na urejanje te problematike v Nemčiji, Avstriji in Italiji. V konkretnem primeru ni možna primerjava z Nemčijo, kjer se za ta vozila sploh ne plačuje cestnina, niti z Italijo, kjer se za ta vozila plačuje cestnina po prevoženi razdalji. Edina primerjava bi lahko bila z Avstrijo, ki ima vinjetni sistem. Avstrija zaradi obvladovanja epidemije do sedaj ni sprejela nobenih ukrepov, ki bi bili povezani na vinjeto. Izvedena je bila celo redna letna indeksacija cen vinjet. Zaradi vsega predhodno navedenega, predloga Zakona o dopolnitvi Zakona o cestninjenju, ki ga je Državnemu zboru Republike Slovenije predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Mašo Kociper, ne podpiramo.

Hvala za pozornost.