Govor

mag. Dejan Židan

Hvala gospa predsednica za besedo. Lep pozdrav tudi vsem prisotnim poslankam in poslancem, ostalim vabljenim gostom.

Dovolite za uvod, kako je sploh prišlo do tega zakona. V juniju prejšnjega leta sem imel v poslanski skupini obisk gospe, ki je invalidka tretje kategorije in opisala mi je svoj primer, kako pri njej poteka zaposlitvena rehabilitacija. Ko je govorila, da dela več kot 120, 130, 140 ur na mesec, že nekaj mesecev in da poleg invalidnine, ki jo dobiva, pa je nekaj čez 200 evrov mesečno, ne dobi niti dodatka za prehrano in tudi kakršnega drugega dodatnega prejemka, sem kot nepoznavalec tega področja, kot prvo seveda mislil, da je gospa krivično obravnavana. Potem po eni dosti širši razpravi s strokovnjaki, tudi s posameznimi inštitucijami sem ugotovil, da koristen zakon, ki ga imamo v Sloveniji od leta 2004 in to je Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov. Da pa ima ta zakon tudi kakšno pomanjkljivost, kakor verjetno vsak zakon, da pa invalidi, ki so bili verjetno prikrajšani, enostavno niso javno odreagirali, zato ker so se pač borili za redno zaposlitev čez čas. In na podlagi tega je nastal en zelo majhen predlog spremembe, ki pa lahko marsikomu pomaga.

Mogoče, da si osvežimo spomin, po septembrskih podatkih je v Sloveniji med vsemi nezaposlenimi približno 12 tisoč 500 invalidov. Od tega približno 10 tisoč invalidov, ki so dolgotrajno nezaposleni in zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju dejansko daje vsaj možnost, da ponovno pridejo do dela. In v ta sistem je vključeno včasih okoli dva tisoč invalidov letno, je pa do sedaj zakon imel naslednjo napako. In sicer če invalid, poznate da nekateri ne smejo delati več kot štiri ure na dan, če ne doseže vsaj 100 delovnih ur na mesec ni bil upravičen do nobenega prejemka. Tisti, ki pa so dosegli več 100 ali več ur, pa so bili upravičeni in so še sedaj v tem trenutku opravičeni do prejemka, ki če ga izrazimo v neto izplačilu je 376 evrov, to je 40 % minimalne plače. S tem v bistvu so v slabšem položaju, kakor pri socialni aktivaciji in predlog spremembe, ki je pred vami je enostavno dosti enostaven. Rešuje težavo ljudi, ki delajo manj v času zaposlitvene rehabilitacije, torej podobno kot pri socialni aktivaciji, tukaj imamo potem kot predlog dve kategoriji, to je kategorija 60 do 128 ur, ki potem ji skušamo pripeljati dodatni prejemek v vrednosti 507 evrov in potem kategorija, ki dela več kot 128 ur na mesec, ki ji želimo pripeljati prejemek 607 evrov mesečno, ob tem pa da tudi tokrat govorimo o potrebi po zagotovitvi tudi prehrane na delu.

Moram tudi povedati, da tekom tudi razprave, pa zlasti na mnenje Zakonodajno-pravne službe smo vložili tudi amandma, ker je Zakonodajno-pravna služba nas opozorila, da imamo izrast, ki ga moramo izbrisati. To je v bistvu neto minimalna plača. To smo tudi in na podlagi tega smo morali na novo preračunati odstotke, da potem pridemo do željenega zneska. To smo tudi naredili in takšen amandma je sedaj tudi vložen, prav tako pa v amandmaju bolj jasno definiramo to, da ne more priti do preveč seštevanja prejemkov, tako da je nedvoumno in jasno zapisano. Tukaj bi se rad tudi zahvalil gospe poslanki, gospe Mojci Žnidarič, ki ste na to opozorili bolj jasno in ste tudi na nek način pomagali, da smo ta amandma tako napisali, ob tem bi pa rad opozoril spoštovana predsednica še na nekaj. Ko smo prvič vložili zakon smo bili na nek način zavrnjeni, v bistvu si želimo, da zakon začne veljati takoj, ko je po proceduri sprejet, pa mine tistih 15 dni od objave v Uradnem listu, vendar nas je Zakonodajno-pravna služba, mislim vendar je bilo jasno rečeno, da poslanci nimamo pravice posegati v že sprejeti proračun, razen če je to na nek način v soglasju z vlado. Torej mi nismo in zaradi tega smo tudi morali spremeniti datum uveljavitve, torej da se začne izvajati komaj leta 2022. Imamo pa tudi sedaj pripravljen osnutek amandmaja. Namreč če smo dobro razumeli stališče, pa v kolikor predstavnik vlade bi nam dovolil in ne bi nasprotoval, da bi danes vložili kot amandma odbora, bi s tem omogočili invalidkam in invalidom, da bi lahko v bistvu korigirano shemo teh prejemkov pri zaposlitveni rehabilitaciji pričeli dobivati po tistem času, torej 15 dni v objavi v Uradnem listu.

Seveda pa je zelo pomembno kakšno bo danes stališče vlade in če bo slučajno takšno, da ne bo nasprotovalo, potem bi tudi povabil, da bi vse poslanske skupine, ki predstavljamo ta Državni zbor, ker verjamem, da je to v skupnem interesu, kot skupni amandma odbora to tudi vložili. Tako, na kratko. Mi smo izračunali finančne posledice tega zakona. Seveda na podlagi podatkov, do katerih lahko pridemo kot opozicija. Težko rečemo, da so točni do vsake decimalke, ampak na podlagi nam dostopnim podatkov smo izračunali finančne posledice za državni proračun v korist invalidov, ki so na zaposlitveni rehabilitaciji v znesku pet milijonov evrov. Torej spoštovane poslanke, spoštovani poslanci prosim, da ta zakon skupaj sprejmemo in v bistvu naredimo nekaj koristnega za invalide in jim dodatno omogočimo, pa jih tudi motiviramo, da stopijo v zaposlitveno rehabilitacijo.

Hvala za čas.