Hvala lepa za besedo, predsedujoča.

Spoštovana gospa ministrica, spoštovani cenjeni gostje, kolegice in kolegi poslanci!

Današnja seja verjamem, da več kot nas je danes tukaj prisotnih ima tudi izjemno medijsko pozornost, saj je od točke problematike, o kateri govorimo odvisnih oziroma je v njo vključenih zelo veliko ljudi: učencev, dijakov, staršev, učiteljev šol, strokovne javnosti. Ko je Levica ob podpori opozicije smo skupaj vložili zahtevo za sklic nujne seje našega Odbora za izobraževanje z naslovom, ki obravnava neučinkovitost nekonsistentno politiko Vlade na področju vzgoje in izobraževanje smo izhajali iz jasnega stališča, da mora tukaj takoj priti do nujnih in čim prejšnjih strokovno utemeljenih sprememb. Šole naj se odprejo pred ne nujnimi dejavnostmi. Namreč, Vlada je v drugem valu, zaradi epidemije covid bolezni Covid-19 s sklepom o začasni obliki izvajanje vzgojno izobraževalnega dela v vzgojno izobraževalnih zavodih 9. novembra ponovno zaprla vse šole in dobesedno čez noč brez nekih predhodnih uskladitev izobraževalnim ustanovam glede organizacije dela na daljavo smernic za preverjanje znanja šolskih delavcev poslala to obvestilo. Pri tem je imela Vlada sicer celo poletje časa, da bi zagotovila ustrezen akcijski načrt za ravnanje in delovanje vzgojno-izobraževanih ustanov na začetku novega šolskega leta, ker se je vedelo, da drugi val prihaja, vendar do kakršnikoli aktivnosti tukaj, ki bi pokazale pripravo na ta nov drugi val ni bilo. Že spomladi med prvim valom epidemije je postalo jasno, da ima izobraževanje na daljavo uničujoče posledice na učni uspeh otrok še posebej tistih najmlajših učencev in da bi morala biti prioriteta vsake Vlade, da v prvi vrsti zagotavlja normalno obratovanje šol in vrtcev. Namreč zapiranje šol bi bilo utemeljeno šele takrat, ko bi kljub zaustavitvi ne nujnih dejavnosti sprejetih vseh ukrepov za zajezitev epidemije in pa prilagajalnemu režimu organizacije dela v šolah krivulja okužb naraščalo v tolikšni meri, da bi bilo ogroženo javno zdravje. Pri tem bi rad izpostavil temeljno podlago delo izobraževanja pri nas še posebej osnovnih šol, da v Ustavi Republike Slovenije v 57. členu zelo jasno določa, da osnovnošolsko izobraževanje je obvezno, se financira iz javnih sredstev, država pa je dolžna ustvariti možnosti, da državljani lahko pridobijo ustrezno izobrazbo. Iz česar jasno izhaja, da je država tista, ki je dolžna poskrbeti za ustrezno izvajanje osnovnošolskega izobraževanja. Osnovnim šolam nikakor jim ne moremo reči sedaj ste pa zaprte in jih prepustiti učence, učitelje ali pa starše, da se znajdejo kakor vedo in znajo, ker ni samoumevno, da imajo šole vse potrebno za organizacijo dela na daljavo tako kot ni samoumevno, da so učitelji vešči upravljanja s potrebno programsko opremo pri izobraževanju na daljavo. Tudi ni samoumevno, da so starši pedagoško usposobljeni in da tudi ni samoumevno, da učenci nimajo težav in tudi, da družine in učitelji razpolagajo z ustrezno infrastrukturo in tehničnimi pripomočki za izobraževanje na daljavo. Še posebej te uničujoče posledice nosi šolanje doma za učence med šestim in desetim letom starosti, ki ne samo, da se ne znajo učiti sami nimajo niti lastne primerne opreme, niso dovolj računalniško pismeni in ne razumejo posledic ne šolanja, ampak je njihovo prehranjevanje, gibanje na svežem zraku, varstvo samo po sebi v celoti praktično odvisno od starejših oseb. Starši so lahko potisnjeni v situacije, da čez dan poučujejo in skrbijo za svoje otroke, po možnosti delajo tudi od doma in so lahko tudi v zelo zaostrenih razmerah, kar je covid kriza ali pa covid epidemija mnoge v ta položaj postavila. Zastrašujoče posledice nosi izobraževanje na daljavo za otroke s posebnimi potrebami, saj so številne prilagoditve na daljavo za nje praktično neizvedljive in nemogoče. Pomagati otrokom s posebnimi potrebami na daljavo se preprosto ne da. Za to ni treba imeti dovolj razuma, da to dojameš. Vlada ne bi smela zapreti osnovnih šol za otroke s posebnimi potrebami, ker so posledice, ki nastajajo za te otroke trajne in nesorazmerno hujše kot pa bi bile posledice tega, da bi se šole za učence s posebnimi potrebami odprle. In da ima zaprtje šol za otroke s posebnimi potrebami veliko večje posledice kot pri drugih otrocih je nenazadnje s svojo odločbo presodilo tudi Ustavno sodišče 3. decembra letošnjega leta, ko je presojalo ustavnost odloka o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanje in samostojnih visokošolskih zavodov. Namreč, omenjena odločba Ustavnega sodišča je pomembna tudi, zato ker naj Ustavno sodišče jasno zapiše, da zaprtje šol za otroke s posebnimi potrebami ne more bistveno izboljšati epidemiološke slike v državi, ampak ogromno otrok s posebnimi potrebami se nahaja in se šola tudi v rednih, osnovnih šolah. Številke Ministrstva za izobraževanje same jasne kažejo koliko jih je. Ustavno sodišče je jasno zapisalo in tudi citiram: »Število šolajočih otrok s posebnimi potrebami je tako majhno, da prepoved njihovega zbiranja v vzgojno-izobraževalnih zavodih in izvajanje drugih s tem povezanih dejavnosti kolikor bi jih bilo nujno treba sprostiti in tega ne bi bilo mogoče organizirati z vidika preprečitve širjenja virusa v dovolj nevarni obliki ne more pomeniti bistvenega doprinosa pri preprečevanju in nadaljnjem širjenju virusa pri obvladovanju epidemije. Pomemben je tale poudarke sodišča: »Odlok sam ne prepoveduje zbiranje ljudi v vseh zavodih, ki izvajajo dejavnost vzgoje in izobraževanja. Po tretji alineji prvega odstavka 2. člena odloka namreč prepoved zbiranja ljudi ne velja za vrtce (sicer v manjšem obsegu), ki zagotavljajo nujno varstvo otrok.« Po drugi strani bi še nadaljnje izvrševanje morebitne tega protiustavnega predpisa nedvoumno lahko imelo škodljive posledice za otroke, o katerih sedaj govorimo še posebej za otroke s posebnimi potrebami. Namreč, ti upoštevaje njihove posebnosti in primanjkljaja potrebujejo zanje še posebej prilagodljivo izvajanje izobraževanja, ki so ga lahko praviloma deležni le v zavodih. Njihovi starši pa jim tega gotovo ne morejo nadomestiti oziroma zagotoviti, zaradi česar ima to zaprtje šol in zavoda za otroke s posebnimi potrebami ali pa izobraževanje otrok s posebnimi potrebami na rednih šolah za te otroke še veliko večje posledice kot to pri drugih otrocih. Korona kriza poglablja in zaostruje družbene razlike, to je treba še posebej izpostaviti, gospa ministrica. Namreč največji učinek ima predvsem na tiste, ki so bili že pred nastopom epidemije izpostavljeni tveganju revščine ali pa na gospodinjstva z nizkimi prihodki v premajhnih najemniških stanovanjih, socialno ogrožene ženske tujce in tako naprej. Šolanje na domu je vse prepade le še poglobilo v prvi vrsti udarili po tistih, ki jih moramo najprej zaščiti, to pa so otroci. Na seji Vlade 3. 12. Republike Slovenije 2020 je bil potrjen načrt sproščanja ukrepov za zajezitev in obvladovanje epidemije. Pri vladnem načrtu pa je zaskrbljujoče to, da se v prvem sklopu sproščajo in odprejo javni potniški promet, muzeji, knjižnice, galerije, frizerji, manikire, pedikure, trgovine z avtomobili, oblekami nikjer pa niso omenjene šole in vrtci. Vsi ti ukrepi, ki so v nasprotju z omenjenim vladnim načrtom sproščanju ukrepov z epidemiološkega vidika so praktično neutemeljeni. Namreč primerjava sprejetih ukrepov ter omenjenega vladnega načrta pokaže, da je Vlada pri nedavnem odpiranju upoštevala predvsem interese zasebnega kapitala predvsem trgovcev ne pa tudi strokovnjakov in pa delavcev s področja vzgoje in izobraževanja. Namreč šole tudi tiste za otroke s posebnimi potrebami ostajajo zaprte brez, da bi za njihovo odprtje bil predložen kakršenkoli jasen načrt razen velikih plazov besed, ki ne povedo o tem problemu ničesar konkretnega in to s strani pristojno v Vladi pa je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Izobraževanje na daljavo nikoli ne more postati primerljiva oblika izobraževanja na šolah. Ko sem govoril prej o socialnih situacijah, o katerih se ta epidemija dogaja, ki pomembno vplivajo tudi na izobraževanje na daljavo je treba izpostaviti to, da najhujši primeri so nekateri otroci v času izobraževanja na daljavo ostali popolnoma brez pouka. / nerazumljivo/ so nas seznanjeni, da kar nekaj delov v Sloveniji nima povezave z internetom oziroma glejte, da določeno število ljudi sicer je številka tisoč lahko pa je tudi več je bilo otrok, ki so se izobraževali na daljavo, ki praktično z njimi kontakta se ni dalo vzpostaviti. Ni zanemarljivo to, da v Sloveniji živi več kot 41 tisoč otrok pod pragom revščine. Kako se v teh družinah izvaja izobraževanje na daljavo, kako skrbimo, kako tu država skrbi za njih? To pomeni, da se povprečno vsaj dva v vsakem razredu osnovne šole iz te kvote tistih najbolj revnih otrok pri nas oziroma vsak tretji v srednji šoli. Rad bi še to izpostavil. Šola je pomembna pri zagotavljanju otrokove varnosti in stabilnega prostora, ki mu ga jamči. To zagotavljajo šole in tudi vrtci na slovenskem in tega se moramo zavedati tudi to funkcijo šole, ker nenazadnje šola za majhne otroke opravlja vrsto funkcij teh socializacijskih, ker je prostor srečevanja spoznavanja, komuniciranja in ta njen smisel je v izobraževanju na daljavo popolnoma izgubljen. Stavek, ki se ga splača še ne vem kolikokrat ponoviti zato, da ga bomo štekali in njegovo bistvo so besede učiteljice razrednega pouka mag. Jožice Frigel namreč niso ključni samo za srečno življenje temveč tudi za učinkovito učenje socialni stiki, ki se vzpostavljajo v šolah. Izobraževanje otrok je delo, ki naj bi ga opravljali ljudi z ustrezno izobrazbo in dejansko je močno zahtevno delo, strokovno, ki zahteva veliko truda, občutka in tudi moram reči vse bolj tudi potrpljenja. Zanj se sprejema plačila in to so visoko usposobljeni ljudi v naših izobraževanih, vzgojno-varstvenih ustanovah. Jasno je, da izobraževanje na daljavo predstavlja velik stres za večino učiteljev hkrati pa tudi dodatno obremenjuje starše predvsem mlajših otrok tistih z učnimi težavami, s posebnimi potrebami. V šoli so zaposleni učitelji, vzgojitelji, v kuhinjah, profesorji telesne vzgoje in tako naprej, zato da izvajajo pouk. To po poklici, za katere so bili usposobljeni, ker imajo svojo zahtevnost seveda spoštljivo, za to sprejemajo plačo. Sedaj pa se je praktično njihovo delo v zelo velikem delu preneslo z javnega servisa na starše, ki nekje samoumevno naj skrbeli za otroke skozi eno nevidno, neplačano delo še posebej pa je to breme nevidnega neplačanega dela v času epidemije se povprečni naprtil materam otrok, ki so sedaj, zaradi skrbi za svoje otroke še posebej v podrejenem položaju. Vlada bi morala, zato v primeru nujnega zaprtja vrtec in šol ustrezno vrednotiti, da je varstvo in izobraževanje na domu tudi delo in temu ustrezno staršem ali skrbnikom otrok priznati delovno aktivnost v obsegu več kot 128 ur mesečno ter s tem povečati cenzuse za pridobitev socialne pomoči v gospodinjstvih, kjer se otroci šolajo na daljavo in na ta način bi se seveda finančno nekoliko razbremenili starši iz socialno najbolj ogroženih gospodinjstev. Prav tako je nesprejemljivo, da starši, ki zaradi dela z otroci, zaradi šolanja na daljavo ostanejo doma, dobivajo komaj 80 % nadomestilo plače in Vlada mora za to zakonodajno upam, da je to v paketu PKP-7 urejeno vsaj pričakoval bi človek to – morda se je gospa ministrica tudi za to zavzela za izobraževanje -, da mora Vlada za zakonodajo popraviti tako, da bodo tisti starši, ki so odsotni, zaradi dela z otrokom, zaradi izobraževanja od službe, zaradi izobraževanja na daljavo, da so opravičeni do 100 % nadomestila plače. Izobraževanje - kar je pa bistveno in moram reči, da ko spremljamo medije še posebej ti pozivi prihajajo vse skozi že od spomladi od 13. marca naprej praktično še posebej vzgojno-izobraževalnih ustanov - na daljavo bi moralo biti ustrezno organizirano s strani pristojnih državnih institucij in ne prepuščenosti / nerazumljivo/. Jaz upam, da bomo danes dobili kakšen zelo kvalitetni odgovorov na ta naša vprašanja, pomisleke in opozorila, ker so tukaj tako predstavniki Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport kot tudi iz Zavoda za šolstvo. Ministrstvo za izobraževanje in pa Zavod za šolstvo sta že ob prvem zapiranju šol 13. 3. praktično nista zagotovila pravočasno smernic, ki bi zagotavljale poenoteno organizacijo dela in enakovredno zaustavitev vsega učnega programa v času izobraževanja na daljavo. Praktično sta se ti instituciji odzvali nekaj tednov prepozno, kar je bilo za delo na šolah praktično nedopustno – to še posebej veste tisti, ki na šolah delate -, potem pa, ko so navodila prišla so bila pomanjkljiva, predolga, nepraktična in neobvezujoča in iz analize, ki jo je pripravil Zavod za šolstvo je jasno razvidno, da je bila spomladi pri prvem zapiranju šol organizacija dela na daljavo opredelitev vsega učnega programa pa tudi izobraževanje učiteljev ključno v domeni praktično vsake šole same, kar za tak sistem kot je vzgoje in izobraževanje v slovenskem prostoru se ne bi smelo zgoditi. Navodila s strani državnih institucij odgovornih za izobraževanje otrok bi morali biti, kar se da poenotena in tudi obvezujoča za vse šole, zato da niso učenci, starši in pa učitelji podvrženi individualnih odločitvam ali preprekam posamičnega kolektiva. Namreč nejasne in neobvezujoče smernice vodijo v dodatno nepotrebno poglabljanje razlik med otroci, kar sem omenil že prej med socialno šibkejšimi in otroci iz bolj statuiranih družin saj izvajanje izobraževanja na tak način popolnoma je odvisno od organiziranosti in resursov šole, v katero so vpisani. V sindikatu SVIZ opozarjajo, da so že prvi dan letošnjega leta to je za tem, ko so šole prejele modele in priporočila za izvajanje pouka v razmerah povezanih s Covid-19 na gospo resorno ministrico gospo Kustečevo naslovili opozorilo, da si z dokumentom učiteljstvo ne more dosti pomagati, saj je preveč splošen in se izogiba odgovorom na zahtevna vprašanja. V priporočilih ni moč izvedeti nič o načinu organizacije in poteka pouka na daljavo.

Še na koncu bi povedal to, kar je sedaj bistveno in kar so bila nekje opozorila tudi strokovne ekipe, ki se v slovenskem prostoru pod vodstvom gospe dr. Bejovičeve ukvarja z epidemijo kot stroka kot zdravstveni del stroke, da šole niso glavni vir širjenja okužb in je vprašanje zakaj so šole na slovenskem zaprte. Še enkrat bom spomnil in to je zelo pomembno večina držav članic EU ugotavlja, da šole niso glavni vir okužb in tudi UNICEF v novembrskem poročilu navaja, da v številne raziskave iz 191 držav kažejo, da šole niso območje širitve okužb in da ni dosledne povezave med ponovnim odprtjem šol ter povečanjem števila okužb s Covid-19. Enako je potrdila tudi raziskava otroške klinike nemške univerze v Rendsburgu v okviru katere so poskušali odgovoriti na vprašanje ali so otroci asimptomatični in tihi prenašalci virusa. Ugotovili so, da je bilo pri naključnem testu pozitivnih zgolj 0,21 % otrok, na podlagi česa so sklenili, da otroci niso pomembni prenašalci in da morajo ostati šole in vrtci v Nemčiji odprti. Prav tako je raziskava v Španiji ugotovila in prikazuje, da so najmanjši otroci najmanj izpostavljeni tveganju prenosa okužb, so pa tista skupina, ki ne najteže sooča z virtualnim učenjem torej z izobraževanjem na daljavo, kar sem že danes večkrat povedal. Večina evropskih držav je praktično jasno, da se šola veliko manjši odstotek prebivalstva kot je delovno aktivnega prebivalstva skratka zaposlenih je bistveno več kot je pa otrok v šolah in vrtcih, zato vrtci in šole vsaj prva triada ostajajo odprti po večini evropskih držav, medtem ko imajo bistveno bolj urejene pravne podlage za delavce, ki bi morali, zaradi suma z okužbo virusa Covid-19 ali rizičnih stikov ostati doma. Tukaj je posebej treba izpostaviti morda pa covid 7 PKP prinaša kaj bolj pozitivnega za delavce v Sloveniji. Namreč izpostavimo, da v Nemčiji in v Avstriji se delavcem, ki so ostali v karanteni, zaradi bolezni ali stika z obliko Covid-19 dohodek ne zmanjša tako kot v Sloveniji, ki je po 2. členu socialna država. Prav nobene vloge ne igra ali je prišlo do okužb ali tveganega stika na delovnem mestu ali ne. Tudi pri nas so raziskave epidemiologov potrdile, da glavni vir okužb niso šole, ampak delovno okolje in o tem je naš Odbor za izobraževanje tudi govoril na svoji nujni seji 12. novembra letošnjega leta, ko je o tem nam predstavil svoja razmišljanja in ugotovitve matematik Žiga Zaplotnik. Na NIJZ – Nacionalnem institutu za javno zdravje – so na podlagi zadnjih primerov okužb in glede na najverjetnejšo lokacijo okužb ugotovili, da je bila četrtina in še več okužb pridobljenih na delovnem mestu, zato predlagatelji te današnje seje menimo, da so prioritete Vlade in v okviru tega je tudi Ministrstvo za izobraževanje z dr. Kustečevo, ki ga vodi napačno zastavljene vse te prioritete in je neutemeljeno, da so osnovnošolci prepuščeni izobraževanju na domu, medtem ko približno 650 tisoč ljudi še vedno odhaja na delovno mesto, kjer so stiki zelo pogosti na zelo manjših fizičnih površinah, kar pomeni, da se virus lahko prenaša. Zato pozivamo Vlado, da delavcem z ustrezno pravno podlago omogoči koriščanje delo od doma, bolniške, karantene ali čakanje na delo hkrati pa ne razmišlja o ponovnem zagonu ne nujnih dejavnosti, katerih cilj je golo potrošništvo ter preprečevanje fizičnih izgub za kapital. Zagon ne nujnih storitev bi moral slediti odprtju vrtcev, izobraževalnih zavodov in ne obratno.

Za konec naj rečem tole. Zaradi navedenega, kar sem sedaj predstavil predlagatelji današnje nujne seje predlagamo, da po opravljeni razpravi Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino sprejme sleče sklepe: »Da odbor poziva Vlado, da pri postopnem sproščanju javnega življenja med prvimi sprosti omejevalne ukrepe na področju vzgoje in izobraževanja. Zavodi za predšolsko vzgojo, osnovnošolsko in srednješolske izobraževanje naj se za otroke in mladostnike vseh starosti odprejo prvi in sicer postopno od najnižjih do najvišjih razredov.« Drugič: »Da naš odbor poziva Vlado, da nemudoma zagotovi nemoteno izvajanje programov vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami ter dovoli odprtje šol in zavodov za otroke s posebnimi potrebami. To je potrebno zagotoviti izobraževanje tudi za otroke s posebnimi potrebami, ki obiskujejo redne, osnovne šole in vrtce v Republiki Sloveniji.« Tretjič: »Da odbor poziva Vlado, da nemudoma zagotovi ustrezno strokovno, organizacijsko, kadrovsko in pa infrastrukturno podporo za varen zagon vzgoje in izobraževanja s 4. januarjem v vrtcih, prvi triadi osnovnih šol in za učence in dijake v zadnjem letniku izobraževanja na srednjih šolah.« Četrtič: »Odbor poziva Vlado, da v primeru ponovnega izvajanja izobraževanja na daljavo – upamo, da do tega ne bo prišlo – oziroma izvajanje takšnega izobraževanja samo za odločene skupine otrok in mladostnikov v sodelovanju s stroko in zaposlenim na področju vzgoje in izobraževanja zagotovi poenotene obvezujoče smernice glede organizacije dela prilagojenega obsega učnega programa za izobraževanja na daljavo in izobraževanje učiteljev za delo s potrebno programsko opremo za izvajanje tega izobraževanja na daljavo še preden se izobraževanje na daljavo ponovno začne. Učiteljem in učencem naj se zagotovi dostop do ustrezne infrastrukture strojne in programske opreme. V naprej dogovori predvideno časovnico za izobraževanje na daljavo in v naprej napove ali se bo izvajalo ocenjevanje v obdobju izobraževanja na daljavo ali ne.« Petič: »Da odbor poziva Vlado, da se staršem ali skrbnikom v gospodinjstvu, kjer sta otrok ali mladostnik izobražuje na daljavo prizna delovna aktivnost v obsegu več kot 128 ur mesečno, da se staršem, ki so odsotni z dela, zaradi varstva otrok ali mladostnika, ki se šola na daljavo opraviči, da so opravičeni do 100 % nadomestila plače. S tako potrditvijo se praktično pokaže ali je resno verjamemo in spoštujemo delo tega pomembnega segmenta, ki daje osnovni kapital tej družbi to je pa znanje. Spoštovani, od vseh tistih, ki v izobraževalnem sistemu delajo tako profesorskega kadra kot otrok v vrtcih, osnovnih šolah, srednjih šolah in študentov.«

Šestič: »Odbor za izobraževanje tudi poziva Vlado, da zagotovi, da bodo zaposleni v teh ustanovah izobraževalnih, ki spadajo v rizično skupino lahko delali od doma oziroma prejeli ustrezna nadomestila. Vlada naj z zavodom na področju vzgoje in izobraževanje zagotovi dodatna sredstva za organizacijo nadomeščanja učiteljev in tudi drugih delavcev v rizičnih skupinah.«

Hvala lepa.