Lepo pozdravljeni. Hvala za besedo, gospa predsednica. Jaz sem Janja Bogataj, predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije in zastopam kar 230 javnih vrtcev v naši državi.

V uvodu bi želela povedati, da v Skupnosti vrtcev Slovenije podpiramo ta zakon, ki nekako razmejuje javno in zasebno in tudi želimo s tem, da se omogoči pač dostopnost javnih vrtcev večjemu številu staršev. Hkrati pa bi želela zelo jasno in kategorično opozoriti na nekatere stvari, ki jih je že izpostavil gospod Štrukelj, in sicer na to, da je pri tem izjemno potrebno paziti na to, da se bo povečalo število vpisov otrok v vrtec. Moramo pa se zavedati, da nekateri vrtci oziroma nekatere lokalne skupnosti že sedaj poslujejo na robu zmogljivosti in obstajajo čakalne vrste.

V Skupnosti vrtcev Slovenije nikakor nismo naklonjeni kakršnemukoli zniževanju standardov in normativov za področje predšolske vzgoje, kajti treba je vedeti, da vrtci v Sloveniji so izjemno kvalitetni, izjemno kakovostno pedagoško prakso peljemo in smo nekako v samem evropskem vrhu in si upam trditi tudi visoko v svetovnem merilu. Zato pozivam ta Državni zbor, da res s skrbno odgovornostjo potem tudi v nadaljevanju odloča in poskrbi, da taki standardi in normativi tudi ostanejo.

Dotaknili smo se že tudi teh prostorskih normativov, ki so nekako sedaj v veljavi. V letu 2023 se določilo tega pravilnika o normativih in minimalnih tehničnih pogojih nekako izteče in jaz vse odločevalce res lepo prosim, da s skrbno odgovornostjo poskrbijo, da vsaj do tega datuma, da se to uredi. Če kdaj je sedaj idealen čas in nujno potrebno zagotoviti dovolj igralne površine, kajti vemo v času epidemije imamo ravno zaradi tega sedaj znižane normative otrok v oddelkih. Verjeti je, da se bo to še kdaj v prihodnosti zgodilo, ampak to ni edini razlog, ki bi nas nagovarjal k temu, da vsak otrok potrebuje dostojno igralno površino. V to igralno površino so všteti vsi ostali prostori vrtca. Sedaj v trenutni situaciji pa teh ostalih prostorov, kot so telovadnice, hodniki, garderobe, jih žal ne moremo uporabljati. Tako da je potrebno tudi ta del smiselno zapisati in tudi dejansko slediti praksi, ki jo imamo v vrtcih.

Potem bi se tudi jaz pridružila temu 44. členu Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki določa kdaj lahko javni vrtec lahko postane samostojni. To je zelo jasno določilo, da se to lahko zgodi pri desetih oddelkih. Trenutno pa imamo v naši državi takšnole situacijo: Imamo 409 vrtcev, od tega imamo le 108 samostojnih vrtcev, kar pomeni 26 %. Na drugi strani pa je 204 vrtcev pri osnovni šoli, kar predstavlja 50 %. To se mi zdi, da je tudi potrebno urediti tako, da bo pedagoška praksa ostala znotraj vrtčevskega prostora, ki je edino prava in edino smiselna za razvoj in nadaljevanje neke stroke.

Sedaj v tem času pogosto vidim kako se osnovnošolski ravnatelji ukvarjajo v vrtčevsko predšolsko dejavnostjo, ki po svoji profesiji in poklicu jim ni blizu. Breme cele predšolske dejavnosti pa dejansko ostane na pomočnikih ravnateljev in je dejansko tudi v tem kontekstu nekoliko slabše zagotovo poskrbljeno tudi za pedagoško prakso.

Pridružujem se tudi Skupnosti občin Slovenije in sicer, da se uredi ta 34. člen, ker tudi mi v javnih vrtcih opažamo, da morda prostor v nekaterih okoljih je, občina pa je s tem zakonom nekako primorana oziroma financirati zasebne vrtce. Želim, da se v državi podpre mreža javnih vrtcev. Pedagoška praksa, ki izvaja kurikul?, ta praksa je dobra, je bila tudi prepoznavna kot res izjemna tudi v drugih okoljih ne samo v naši državi, zato res želim in podpiram to, da se naredi vse, da se zagotovi, da to predšolsko obdobje ostane tako kakršno je in za kar smo si dolga leta v Sloveniji prizadevali.

Hvala lepa za besedo.