Hvala lepa, predsedujoča, za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci in drugi gostje!

Državni svet se je do sprememb zakona opredelil. Ni se pa opredeljeval do amandmajev, ki so ta trenutek tudi predmet odločanja, ker je bila ta seja, na kateri smo opredelili stališča pred tem, ko so bili ti amandmaji vloženi, tako da sam se seveda v svojstvu predstavnika Državnega sveta ne morem do tega opredeliti. Lahko pa se kasneje, ker je vabljena tudi organizacija, ki ji sicer pripadam na to sejo.

Državni svet podpira te spremembe novele zakona, ki so kot so bile pripravljene. Posebej se nam zdi ustrezno, da se jasneje opredeli pogoje pod katerimi lahko fizične osebe opravljajo varstvo predšolskih otrok in pa seveda, da se to, kar je državni sekretar že omenjal, preprečijo ali pa omejijo možnosti ponovitve te zgodbe s kengurujčki, kjer pač lahko nekdo to opravlja ne da bi bil vpisan v register oseb, ki se s to dejavnostjo ukvarjajo.

Ravno tako se strinjamo z razširitvijo te participacije sredstev, ki jih država prispeva za to, da bi se število otrok v vrtcih do neke mere povečalo, hkrati pa se olajšalo družinam, ki imajo večje število otrok, da lahko dajo otroke v vrtce. To pozdravljamo. Bi pa pri tem seveda opozorili, da tu s tem zelo verjetnim povečanjem števila otrok, se bo problem prostora igralne površine v vrtcih še dodatno zaostril. Namreč mi imamo normativ tri kvadratne metre igralne površine na otroka, celo štiri bi moral biti. Recimo v skandinavskih državah, recimo Švedski, je sedem kvadratnih metrov. Tega ne dosegamo v 72 občinah, kjer je ta normativ bistveno manjši.

Brez sodelovanja države se tega normativa ne bo dalo urediti in postaja resen problem. Bojim se, da smo v zadnjem obdobju teh kriz to vprašanje povsem zanemarili. Gre pa za enega bistvenih vprašanj, kajti kakovost predšolske vzgoje je odvisna od izobraženosti vzgojiteljic, od tega strokovnega kadra, od prostora, ki je otrokom na voljo in posledično od števila otrok v posameznih oddelkih. In tu opozarjamo na to, da je zelo malo časa, 1. 9. 2023, ko bi morali te koncesije, ki jih dajemo, kar se tiče igralne površine bodo prenehale veljati in ta rešitev bi morala biti do takrat narejena. Žal tega ni.

Še na en problem je Državni svet opozoril, ki bi ga bilo nujno potrebno nasloviti. V Sloveniji se mu izogibamo in na nek način tiho spreminja samo vlogo predšolske vzgoje in izobraževanja, torej vrtcev. Namreč to je vprašanje vrtcev pri osnovnih šolah, kjer se število teh vrtcev povečuje. Zmanjšuje se število samostojnih vrtcev, kar ima neke strukturne učinke. Govorimo o takoimenovanemu pošolanju vrtcev, kjer vodijo vrtce v resnici potem osnovnošolski ravnatelji. Saj imajo neko svojo vodjo. Gre za to, da se principi osnovne šole tiho, nevede, brez nekih jasnih razmejitev prenašajo na vodenje in način delovanja vrtcev. To je proces, ki ga je težko identificirati, ki ne dobi dovolj pozornosti. Smo pa sredi tega procesa, zato bi bilo nujno potrebno, da se tudi na nek način tudi zakonodajalec začne s tem ukvarjati v tej smeri, da bi zamejil te možnosti. Namreč pritiski občin, da se število oddelkov, po katerem bi lahko vrtci delovali pri osnovnih šolah, se stalno povečujejo. Mi smo se v zadnjih letih soočali kar z nekaj takimi vprašanji, ko naj bi se to število oddelkov, kjer bi vrtec lahko imeli pri osnovni šoli še dodatno povečali. Seveda je zadaj neka racionalna logika lokalnih skupnosti, da je to ceneje, da je to bolj prikladno, da je to organizacijsko lažje, ampak opozarjamo na pedagoške, na učinke negativne, ki prihajajo iz tega naslova, tako da je to nedvomno vprašanje, ki bi mu bilo potrebno posvetiti več pozornosti.

In seveda vprašanje razmerja med zasebnimi in javnimi vrtci, kjer je Državni svet že nekajkrat izpostavil, da bi morale imeti občine večji vpliv na to kako bodo ta razmerja urejala, še zlasti ker prihaja do neke neracionalne pozicije. To je, da mesta v javnih vrtcih niso v celoti zasedena, hkrati pa morajo občine plačevati tudi tiste, ki so vpisane v zasebne vrtce. To je neracionalno trošenje javnega denarja in mi mislimo, da bi morali tu to korekcijo narediti. Če prav razumem je nekaj tudi v zvezi z amandmaji sedaj tukaj. Jaz teh amandmajev ne poznam, zato se opravičujem. Tudi se ne želim opredeliti, ker Državni svet o tem ni odločal. Je pa po svoji vsebini očitno na kateri strani je, kar se tega tiče.

Gospa predsedujoča, hvala lepa za besedo.