Hvala lepa gospod predsednik. Spoštovani gospod predsednik, spoštovane poslanke, poslanci, spoštovani predstavniki in predstavnice Vlade. Zahvaljujem se vam za vabilo na razpravo o stališču Slovenije do dogovorjenega sporazuma o trgovini in sodelovanju med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom. Kot veste, sta Evropska komisija in Združeno kraljestvo 24. decembra, sta se sporazumela o pogojih prihodnjega sodelovanje med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom. Kot veste se je v imenu Evropske unije pogajala Evropska komisija in rad bi takoj na začetku še enkrat zagotovil, da je Evropska komisija v pogajanjih zelo dosledno sledila političnim smernicam, ki so jih sprejele države članice aprila 2017 in s katerim so Evropski komisiji kot pogajalcu Evropske unije podale mandat za pogovore z Združenim kraljestvom; o vseh korakih pogajanj je tekoče in redno obveščala države članice. Dogovor, ki je dosežen je zelo pomemben, zelo obsežen. Verjamem, da niste imeli časa ga preštudirati, vendar pa se mi zdi zelo pomembno, da s tem dogovorom zmanjšamo nejasnosti in glede prihodnjega odnosa med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom na minimum. Evropska komisija si želi, da bi predlog dogovora potrdile države članice čim prej, tako da bi dogovor lahko začasno lahko začeli uporabljati že s 1. januarjem 2021. Končno soglasje s strani Evropskega parlamenta pričakujemo pozneje in bi prišel v polno veljalo sporazum s 1. marcem 2021. Objavljeni so že vsi dokumenti in spremljevalne razlage, ravno sedaj pa prevajalske službe Evropske komisije intenzivno prevajajo sporazum v vseh 24 uradnih jezikov Evropske unije. Najprej bi rad še enkrat želel izraziti zadovoljstvo, da smo v Evropski uniji v vseh fazah pogajanj ohranjali enotnost. Pogajanja so bila dolga in napeta do zadnjega trenutka, vendar pa uspešna. Najtežja so bila na področju konkurenčnih pogojev, na področju upravljanja in ribištva. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je sporazum označila za pošten in uravnotežen, ki bo varoval evropske interese in zagotavljal pošteno konkurenco. Evropska komisija za razliko od naših partnerjev z druge strani preliva, ne govori o tem, da bi nekdo zmagal v pogajanjih, ker se mi zdi, da smo zmagovalci s tem dogovorom oboji. Sporazum o trgovini in sodelovanju je sestavljen iz treh glavnih stebrov. Sporazum o prosti trgovini, ki ne zajema samo trgovanja z blagom in deloma tudi storitvami, ampak širok razpon drugih področij, ki so v interesu Evropske unije. To so med drugim naložbe, konkurenca, državne pomoči, davčna preglednost, letalski in cestni promet ter korelacija sistemov socialne varnosti. Drugi steber je novo partnerstvo za varnost državljanov, z novim okvirjem za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj ter pravosodno sodelovanje v kazenskih in civilnih zadevah in tretji steber je horizontalni sporazum o upravljanju s pravili pravilne uporabe in razlage sporazuma ter zavezujočimi mehanizmi izvrševanja in reševanja sporov. Evropska unija in Združeno kraljestvo bosta nadaljevala sodelovanje na vseh področjih z vzajemnimi interesi, kot na področju na področjih preprečevanja klimatskih sprememb, energetike, varnosti in prometa. Ne glede na ločitev lahko skupaj še vedno dosežemo več kot vsak posebej. Sporazum pa ne zajema na primer zunanje politike, zunanje varnosti in obrambnega sodelovanja, kjer se Združeno kraljestvo o tem ni želelo pogajati. V pogajanjih mora vsaka stran napraviti kompromise. Sporazum ima 1246 strani in gre v izjemne podrobnosti, kot je na primer določitev ulova posameznih vrst rib v vodah Združenega kraljestva. Dejstvo je, da sporazum pokriva področja, ki so v našem interesu, v interesu Evropske unije. Varuje celovitost enotnega trga in nedeljivost štirih temeljnih svoboščin, daleč presega tradicionalne sporazume o prosti trgovini in daje trdno podlago za ohranitev prijateljstva in sodelovanja med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom. Dejstvo je, da sporazum ne ohranja stanja kot je veljalo preden je Združeno kraljestvo izstopilo iz Evropske unije. Nemoteno trgovanje med partnerjema ne bo več mogoče, ker Združeno kraljestvo ne bo več član notranjega trga. Nastale bodo ovire za trgovanje z blagom in storitvami, čezmejno mobilnost in izmenjavo, in sicer v obe smeri. Državljani Združenega kraljestva bodo na primer za bivanje v Evropski uniji daljše od 80 dni potrebovali vizume, ne bodo upravičeni do sodelovanja v programih Erasmus+, državljani in tovornjaki iz Združenega kraljestva na mejnih prehodnih ne bodo več mogli uporabljati hitri pasov. To je nekaj pomembnih ovir. Kdo je v tem sporazumu zmagovalec, ni ustrezno razlagati. Evropska komisija obžaluje izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije, hkrati pa spoštuje njegovo odločitev. Dogovor je poskus zmanjšanja posledic izstopa za oba partnerja. Kljub temu pa vidimo, da nekatere študije kažejo, da bodo posledice za Združeno kraljestvo bistveno večje kot za nas v Evropski uniji. Zgolj za primer, študija svetovalne družbe Ernst&Young ugotavlja, da je finančna industrija iz Združenega kraljestva v Evropsko unijo že dosedaj prenesla skupaj tisoč 600 milijard evrov premoženja in da se priliv kapitala v Evropsko unijo v teh dnevih še nadaljuje. Kakšni so nadaljnji koraki? Sporazum o trgovini in sodelovanju je potrebno pričeti uporabljati čim prej, saj imamo z Združenim kraljestvom številne povezave. Brez sporazuma za obdobje po 31. decembru 2020 bi bile te povezave še močneje prizadete. Sporazum je bil dogovorjen v zadnjem trenutku, zato je časovno okno za njegovo sprejetje v Evropskem svetu in za soglasje Evropskega parlamenta izjemno kratko. Evropska komisija v takšnih izjemnih okoliščinah posledično predlaga začasno uporabo sporazuma za omejeno obdobje do 28. februarja 2021. V Evropski komisiji smo prepričani, da sporazum sodi med tako imenovane dogovore iz pristojnosti Evropske unije in da zajema le področja iz pristojnosti Evropske unije. To pomeni, da stopi v veljavo takoj po tem, ko ga potrdi ta Evropski svet in Evropski parlament. Evropski svet ga mora potrditi soglasno. Evropski parlament pa se mora z njim strinjati. Evropska komisija močno ceni, da je Slovenija v prvem odzivu pozdravila sporazum. Komisija ocenjuje, da so Evropska unija, države članice in evropsko gospodarstvo dobro pripravljeni za prihodnje sodelovanje z Združenim kraljestvom. Kot dodatno pomoč je Evropska komisija 25. decembra predlagala tako imenovano rezervo za prilagajanje Brexitu, za pomoč pri odpravljanju škodljivih, ekonomskih in socialnih posledic. Ta inštrument vsebuje vse skupaj 5 milijard evrov in bo na pomoč na razpolago vsem, ki bodo te pomoči potrebni. Do pomoči bodo upravičene vse države članice, vendar bodo največji del prejele tiste, ki bodo najbolj prizadete. Z 31. decembrom se torej končuje prehodno obdobje, v katerem je Združeno kraljestvo imelo tako rekoč enake pravice in obveznosti kot države članice. Evropska komisija zelo ceni, da se je Slovenija dobro pripravila in da je dobro sodelovala z vsemi deležniki za pripravo na konec prehodnega obdobja in nove odnose z Združenim kraljestvom, saj je Ministrstvo za zunanje zadeve pripravilo vrste delavnic v tesni povezavi z gospodarstvom. Ne glede na to pa se Evropska komisija zaveda, da se bo v prihodnjih tednih povečalo število vprašanj o praktični uporabi sporazuma. Glavni naslov za odgovore bo kontaktni center Evropa direkt, ki je že okrepil svoje zmogljivosti za državljane, podjetja in druge zainteresirane strani za reševanje vprašanj povezanih z izstopom Združenega kraljestva. Kontaktni center je dosegljiv brezplačno preko telefona ali elektronske pošte tudi seveda v slovenščini. V ogromno pomoč zainteresiranim bodo tudi spletne strani, ki jih je pripravila slovenska javna uprava. Zaključil bi z besedami predsednice Evropske komisije: Brexit je končno za nami in lahko se ozremo v prihodnost Evropa gre naprej. Zahvaljujem se za vašo pozornost.