Govor

Nataša Voršič

Hvala za besedo, gospod predsednik. Lep pozdrav vsem!

Ker gre za poseben ustavni spor, bom predstavila pisno mnenje, ki ga je pripravila Zakonodajno-pravna služba. Volivec, redni prof. dr. Danijel Rebolj je na podlagi petega odstavka 21.a člena Zakona o referendumu in ljudski iniciativi vložil zahtevo za oceno ustavnosti 52. člena Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije covid, zakon s kratico ZIUOPDVE in predlog za začasno zadržanje izvrševanja 52. člena tega zakona. Zahteva za oceno ustavnosti je vložena, ker je ZIUOPDVE v nasprotju s prvo alinejo drugega odstavka 90. člena ustave, v nasprotju z drugim odstavkom tretjega člena ustave in v nasprotju s 40. členom ustave. Državni zbor je sprejel ZIUOPDVE in sklep o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o tem zakonu in s tem izključil referendum v zakonodajnem postopku.

Kaj je vsebina spora; s 52. členom ZIUOPDVE so se spremenile predhodne določbe 38. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu. Določba, ki se je spremenila je določala, da Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu, torej NAKVIS pri obstoječih visokošolskih zavodih preveri izpolnjevaje pogojev za ustanovitev visokošolskega zavoda iz prvega in drugega odstavka 14. člena Zakona o visokem šolstvu, pri prvem naslednjem podaljšanju akreditacije visokošolskega zavoda. Z 52. členom ZIUOPDVE pa se je izpolnjevanje novih, strožjih pogojev za akreditacijo visokošolskega zavoda preveri pri drugem naslednjem podaljšanju akreditacije visokošolskega zavoda.

Državni zbor je te spremembe sprejel brez utemeljitve in brez razlogov, ki bi bili v povezavi s posledicami drugega vala epidemije covid. Vlagatelj zahteve predlaga, da Ustavno sodišče odloči o skladnosti tega člena, 52. člena ZIUOPDVE z ustavo in meni, da zakonska sprememba ne predstavlja nujnega ukrepa za zagotovitev odprave posledic naravnih nesreč iz prve alineje drugega odstavka 90. člena ustave, za katerega bi bilo dopustno sprejeti sklep o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma.

Praksa, po kateri bi lahko izvršna oblast s koalicijsko večino v interventno zakonodajo iz prve alineje 90. člena ustave umeščala tudi zakonske določbe, ki z nujnimi ukrepi niso povezni, in ob tem sprejemala sklepe o nedopustnosti zakonodajnega referenduma, po prepričanju predlagatelja ni skladna z demokratično ureditvijo in predstavlja kršitev prve alineje drugega odstavka 90. člena ustave.

Vlagatelj zahtevo za oceno ustavnosti utemeljuje tudi z argumenti iz ustavodajnega gradiva pri spremembi 90. člena ustave in gradiva pri sprejemanju Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o referendumu in ljudski iniciativi, ki je določil način in postopek odločanja o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma. Po oceni predlagatelja se morajo določbe prve alineje drugega odstavka 90. člena ustave uporabljati ozko, izključno za zakone, katerih edina vsebina so ukrepi za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave nesreč, posledic naravnih nesreč. Vsi ukrepi pa morajo biti dobro utemeljeni. Vključitev drugih zakonskih določb, ki niso nujni ukrepi za ugotovitev teh dobrin pomeni zlorabo omejitve pravice do referenduma in je zato lahko predmet zahteve za oceno ustavnosti zakona zaradi kršitve drugega odstavka 90. člena ustave.

Predlagatelj meni tudi, da večina ukrepov, ki jih določa ZIUOPDVE je interventnih in nujnih. Vendar pa sprememba postopka akreditacije visokošolskih zavodov iz 52. člena ZIUPDVE niso niti utemeljen ukrep, še manj pa nujen ukrep, s katerim se odpravljajo posledica naravnih nesreč drugega vala epidemije covid. Vlagatelj posebej izpostavlja, da sprememba postopka akreditacije visokošolskih zavodov v obrazložitvi predloga zakona in obrazložitvi predloga sklepa o nedopustnosti ni obrazložena z ustreznimi argumenti. Sklep o nedopustnosti referenduma ne vsebuje razlogov zakaj je 52. člen ZIUOPDVE nujen ukrep za odpravo posledic naravnih nesreč. Predlagatelj predlaga tudi začasno zadržanje izvrševanja zakona, ker meni, da je ukrep iz 52. člena ZIUOPDVE z vidika kakovosti slovenskega visokega šolstva in enake obravnave vseh visokošolskih zavodov ni primeren za krizno zakonodajo in ni ustrezna rešitev. Zato da ne bi prišlo do težko popravljivih posledic, za kakovost visokošolskega izobraževanja in postavljanja visokošolskih zavodov v neenak položaj, predlaga začasno zadržanje te določbe.

Glede začasnega zadržanja; na podlagi prvega odstavka 39. člena Zakona o ustavnem sodišču, Ustavno sodišče dokončne odločitve v celoti ali pa delno zadrži izvršitev zakona, če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive, škodljive posledice. Po ustaljeni ustavnosodni presoji je podlaga za odločitev Ustavnega sodišča tehtanje; na eni strani med škodljivimi posledicami, ki bi nastale zaradi neizvrševanja izpodbijanega predpisa in na drugi strani med škodljivimi posledicami, ki bi povzročilo izvrševanje tega predpisa.

V skladu s petim odstavkom 21.a člena Zakona o referendumu in ljudski iniciativi gre za poseben ustavni spor, kjer lahko zahtevo za oceno ustavnosti zakona zaradi kršitve ustave vloži vsak volivec in sicer v 15-ih dneh od uveljavitve zakona. Ustavno sodišče o zahtevi odloči v 30-ih dneh. Glede na to, da v predlogu za začasno zadržanje izvrševanja ni izkazano, da bo v tem roku prišlo do težko popravljivih posledic, začasno zadržanje izvrševanja v tem primeru ni utemeljeno. Poleg tega začasno … težko popravljive posledice lahko nastanejo ob naslednjih kumulativno izpolnjenih pogojih. Če bi bilo izvrševanje 52. člena začasno zadržano, če bi Ustavno sodišče ukrep v končni odločitvi štelo za nujen ukrep iz prve alineje 90. člena ustave in ob pogoju, da bi visokošolski zavod v tem obdobju izgubil status, če ne bi izpolnjeval pogojev za akreditacijo.

Glede meritorne, torej vsebinske presoje pa je v mnenju pojasnjeno naslednje; v postopku sprejemanja izpodbijanja določbe 52. člena ZIUOPDVE so bila izražena različna mnenja ustavne skladnosti zakona. Zakonodajno-pravna služba je že v svojem mnenju v zakonodajnem postopku opozorila, da je treba v postopku, na katerega se ta sklep nanaša, skrbno pretehtati ali vse vsebine predloga zakona predstavljajo nujne ukrepe iz prve alineje drugega odstavka 90. člena ustave. Uvrščanje drugih vsebin bi lahko povzročilo za ustavo neskladno in prekomerno uporabo ustavne prepovedi referenduma in poseg v pravico do referenduma, zato bi se v postopku ustavne presoje to lahko izkazalo za ustavno nedopustno.

Pri samem 57. členu zakona pa je Zakonodajno-pravna služba opozorila, da je določitev roka za izpolnjevanje strožjih pogojev za ustanovitev visokošolskih zavodov oziroma za podaljšanje akreditacije, ki jih je določila novela Zakona o visokem šolstvu, predstavlja določeno polje proste presoje zakonodajalca, vendar morajo za podaljšanje tega roka obstajati razlogi. Zgolj s splošnim, pavšalnim sklicevanjem na izredne razmere, ki so nastopile s pojavom širjenja nalezljive bolezni covid-19, predvsem glede na trajanja teh razmer v primerjavi z rokom, v katerem je treba pridobiti podaljšanje akreditacije visokošolskega zavoda, po presoji ZPS takšne sistemske spremembe ni mogoče v zadostni meri utemeljiti, zato je vprašljivo ali takšna predlagana sprememba sploh spada v predlog zakona, ki ureja interventne ukrepe za omilitev drugega vala epidemije covid-19.

Vlada je v predlogu sklepov o nedopustnosti razpisa referenduma pojasnila, da sprejetje sklepa o ugotovitvi nedopustnosti zakonodajnega referenduma dodatno blaži in odpravlja posledice naravne nesreče, nalezljive bolezni covid, saj določa ukrepe za omilitev in odpravo teh posledic na področju zdravstva, dela, socialnega varstva, gospodarstva, vzgoje in izobraževanja, izvrševanja kazenskih sankcij in pravosodja, kmetijstva, gozdarstva, prehrane ter infrastrukture.

Državni zbor je ZIOUPDVE obravnaval, poslanci pa so navajali argumente v prid in proti izpodbijanemu 52. členu zakona. Poslanci koalicije so predstavili stališče, da je izpodbijani člen predstavlja nujni ukrep za odpravo posledic naravnih nesreč iz prve alineje drugega odstavka 90. člena ustave, ki je izključen iz referendumskega odločanja. Predstavniki opozicijskih poslanskih skupin pa so nasprotovali izpodbijanemu 52. členu ZIOUPDVE, ker ni v skladu z ustavo. Po njihovem mnenju niso izpolnjeni ustavni pogoji za nedopustnost razpisa zakonodajnega referenduma o ZIOUPDVE, saj v tem delu ne gre za Zakon o nujnih ukrepih za odpravo posledic naravnih nesreč iz prve alineje drugega odstavka 90. člena ustave.

Da zaključim; Državni zbor je zakon sprejel. Poleg tega je sprejel sklep o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o Zakonu o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije covid-19, saj so prevladali argumenti, da je ZIOUPDVE Zakon o nujnih ukrepih za odpravo posledic naravnih nesreč. Zato Državni zbor meni, da je zahteva za oceno ustavnosti ZIOUPDVE neutemeljena. Prav tako meni, da je predlog za začasno zadržanje, izvrševanje ZIOUPDVE neutemeljen.

Hvala.