Hvala, predsedujoči.

Poslanec Rajh je spraševal, če je zunanje ministrstvo čestitalo zmagovalcu ameriških volitev. Moram reči, da je to vprašanje zadnje tri mesece očitno vsak dan oziroma vsakič na dnevnem redu zunanjepolitičnega odbora. Lahko vam odgovorim to, kar sem že odgovoril v prejšnjih treh izvajanjih. Zunanje ministrstvo ne čestita izvoljenim predsednikom, ampak čestita zunanjim ministrom. Vedno ravna enako in bo vedno ravnalo enako. Ko bo ameriški državni sekretar oziroma zunanji minister potrjen, bo zunanje ministrstvo poslalo uradno čestitko. Predlagam, da si včerajšnjo razpravo zaslišanja gospoda Blinkna? ogledate. Mislim, da bo zelo pripomoglo tudi k primerjavi kvalitete razprave v ameriškem senatu in v Državnem zboru. Jaz sem včeraj pozorno spremljal to razpravo. Trajala je štiri ure in pol, ampak ji je vredno prisluhniti. Glede na nastop novega ameriškega državnega ministra boste lahko ugotovili, da je ameriška administracija izredno dobro pripravljena na izzive, ki jih imajo Združene države Amerike v prihodnje in celotni svet. In včerajšnje zaslišanje je tudi na nek način potrdilo to, kar sem v tem odboru že večkrat potrdil, da ključne usmeritve ameriške zunanje politike ostajajo nespremenljive. Bodisi z odnosi z Kitajsko, bodisi odnosi z Rusijo, bodisi odnosi z drugimi perečimi problemi, ki so v svetovni javnosti. Lahko rečem, da je ravno sklenitev strateškega dialoga z Združenimi državami Amerike, ki smo ga sklenili konec prejšnjega leta zelo dobro izhodišče za nadaljnje sodelovanje z ameriško administracijo.

Vašega vprašanja glede neuradnega, uradnega ali na kakršenkoli način čestitanja ameriškemu predsedniku pa, oprostite, ne razumem. Vaš predlog, da bo čestital Državni zbor, pa predlagam, da naslavljate na kolege poslance, ne na pa ministra za zunanje zadeve.

Kar se tiče vprašanja gospe Lidije Divjak Mirnik v zvezi z Bosno in Hercegovino. Poslanka je omenila razvojno pomoč. Drži. Za države zahodnega Balkana Slovenija namenja veliko razvojne pomoči. Ne drži pa, da ključna ali pa največji del te razvojne pomoči namenja Bosni in Hercegovini. Mislim, da je ta razvojna pomoč kar približno enakomerno razporejena med države zahodnega Balkana. Imamo posebne sporazume sklenjene tudi z Severno Makedonijo in Črno Goro. Kadarkoli nastane kakšna kriza, ki je povezana z naravnimi nesrečami ali drugimi podobnimi izrednimi dogodki Slovenija preko zunanjega ministrstva priskoči na pomoč, kakor tudi izvaja določene projekte, s katerimi pomagamo institucijam držav zahodnega Balkana, da so pripravljene na izzive priprave članstva v Evropski uniji.

Pogajanja za članstvo in sam postopek v Evropski uniji je zelo podrobno izdelan in država še preden postane kandidatka mora izpolnjevati določene pogoje kot ste tudi sami izpostavili. Bosna in Hercegovina trenutno ne izpolnjuje teh pogojev. Ima tudi velike institucionalne probleme, ki se jih skuša razreševati tudi s posredovanjem mednarodne skupnosti na podlagi dejtonskega sporazuma. V tem pogledu lahko rečem, da Ministrstvo za zunanje zadeve naredi vse kar je v naši moči, da pomaga tej državi pri tem postopku. Med drugim je tudi uslužbenec Ministrstva za zunanje zadeve v kabinetu gospoda Incka. Na nek način je to njegova dnevna obveza, da pomaga Bosni in Hercegovini.

Pravilno ste izpostavili tudi vprašanje prioritet slovenskega predsedovanja. V okviru teh ožjih prioritet je tudi organizirati vrh Evropske unije – Zahodni Balkan, kjer bomo odprli vse te dileme in tudi pravilno ste ugotovili, da kar se tiče držav zahodnega Balkana v bistvu Bosna in Hercegovina najbolj zaostaja pri reformnem postopku, ki omogoča nadaljevanje postopka pogajanja za članstvo v Evropski uniji. Trenutno sta najdlje Republika Severna Makedonija in Albanija. Kar se tiče teh držav, ki še uradno niso začele pogajanja, ker čakata na medvladno konferenco. Drugače pa se dve državi, to sta Črna Gora in Srbija, že pogajata. Mislim, da ravno ta teden smo odprli enega od poglavij za Srbijo. Naša želja je v tem primeru, da se reformna agenda držav zahodnega Balkana nadaljuje in se zaradi zaustavljanja posameznih delov tega postopka, kot smo recimo priča nezmožnosti sklica medvladne konference že v času nemškega predsedstva zaradi nasprotovanju Bolgarije v primeru Severne Makedonije, torej da se ne izgubi ta razvojni potencial v teh državah. Tudi v tem primeru je moje sporočilo vedno zunanjim ministrom teh držav, da naj vztrajajo na tej poti, naj nadaljujejo z reformno agendo in če morda malce kasneje začnejo pogajanja in če med tem izvajajo reforme, to pomeni, da bodo lahko tudi hitreje zaključile postopek približevanja Evropski uniji in pogajanja po posameznih poglavjih in bodo na koncu približno istočasno članice Evropske unije.

Kar se tiče Bosne in Hercegovine sem že odgovoril, da je žogica na njihovi strani, torej morajo oni izvesti te reforme, da bo lahko Evropska komisija dala pozitivno mnenje za nadaljevanje o postopku približevanja. Aktivnosti ministra za zunanje zadeve na zahodnem Balkanu pa so že dlje čase vse prisotne. Tudi tuji partnerji nas sprašujejo za mnenja in pomoč pri tem postopku. Nazadnje smo, recimo, ravno na pobudo Slovenije najprej v sklopu neformalne skupine centralnih pet, potem pa še na Svetu za zunanje zadeve, razpravljali o dialogu Beograd – Priština, ki je tudi sedaj rahlo zastal zaradi težav na Kosovu, ker Ustavno sodišče zaradi enega neveljavnega glasu razveljavilo zamenjavo vlade in so pač podvrženi novim postopkom in do takrat pač ta dialog ne more napredovati. Bo pa Slovenija vseskozi naprej aktivno sodelovala pri tem, da se države zahodnega Balkana čimprej pridružijo Evropski uniji, ker je to neka siva lisa, ki je tudi z vidika varnosti in potem umanjkanja standardov, ki veljajo na ravni Evropske unije nekakšna zgodba, ki nima zaključka kot bi glede na zaključeno celoto tega kontinenta morala jo doživeti. Tako da v tem primeru lahko računate, da bo Ministrstvo za zunanje zadeve nadaljevalo s svojimi deli in s svojo podporo pridružitvenemu postopku.

Poslanec Černigoj je izpostavil tožbo proti Sloveniji v višini 750.000 evrov zaradi neprenosa direktive v slovenski pravni red. Tu se pridružujem zaskrbljenosti tovrstnim vprašanjem. Spomnim se, ko sem bil še poslanec, da smo obravnavali milijonske odškodnine zaradi zastoja pri prenosu posameznih direktiv celo meni nerazumljivem področju kot je recimo pranje denarja. Mi smo prejšnji teden opravili na seji Vlade podrobno razpravo s pregledom vseh zamud pri prenosu direktive, ki so nastale v prejšnjih obdobjih in z jasnim navodilom, da ministrstva pripravijo akcijski plan pravočasnega prenosa teh direktiv v naš pravni red. Če se ne motim, mislim, da je nekih 13 tovrstnih zadev odprtih in lahko vam zagotovim, da bo Vlada Republike Slovenije naredila vse, da pravočasno prenese evropsko zakonodajo v domači pravni red. Nenazadnje je to tudi v našem interesu. Ne zaradi finančnega, ampak zaradi normativnega okvira, ki ga tovrstne direktive prinašajo v naš ustavni in regulatorni sistem.

Kar se tiče drugega vprašanja gospoda Rajha, mislim, da je nenavadno, da sicer v prvem krogu imamo drugo vprašanje, ampak kljub temu. Mazaške akcije na Koroškem v Pliberku in Dobrli vasi. Ministrstvo za zunanje zadeve obžaluje in obsoja tovrstno ravnanje. Dvojezični napisi so bili pred desetletjem takoimenovana prvovrstna politična tema. Ravno z aktivnostjo diplomacije se je uspelo tu doseči nek napredek. V tem letu 2021 bo poteklo ravno desetletje od kar je bil dosežen nek napredek in nek dogovor s podpisom memoranduma o dvojezičnih napisih. Seveda pa je na tem področju verjetno treba narediti še marsikaj. Nismo dosegli vsega, kar bi si želeli in vsega kar bi na koncu koncev tudi morali doseči. Tako da te naloge so še pred nami. Upam, da tovrstna mazaška akcija ni posledica občinskih volitev na Koroškem 28. 2. 2021, ker to bi pomenilo, da se spet vračamo v nek čas, ki se mi zdi, da ni najbolj primeren.

Pravilno ste rekli, da je ministrica za Slovence v zamejstvu in v svetu dr. Jaklič obsodila to dejanje. Tudi na Ministrstvu za zunanje zadeve smo obsodili to ravnanje. Naša veleposlanica na Dunaju je v zvezi z dogodkom pisala zvezni ministrici za ženske in integracijo, ki je pristojna tudi za narodne manjšine Suzana Rab? in tudi deželnemu glavarju Koroške dr. Petru Kajzerju. V tem dopisu je izrazila pričakovanje po obsodbi tovrstnih dejanj in tudi po raziskavi oziroma preiskavi v zvezi s tem kdo je naročil oziroma izvedel to akcijo. To pismo pa je bilo posredovano tudi ministru za zunanje zadeve gospodu Schalenbergu?.

Toliko iz moje strani. Hvala.