Hvala za besedo, gospod predsedujoči. Spoštovane in spoštovani.

Pozdravljam napor Evropske komisije, še posebej pristojnega komisarja Schmita, urediti področje minimalne plače na evropski ravni. Gre za zelo pomembno vprašanje za socialiste in demokrate in pravzaprav vse tiste, ki se podrobneje ukvarjamo z poslovanjem in socialnimi pravicami v Evropskem parlamentu. S tem predlogom se premikamo od oblik h konkretnim dejanjem za uresničevanje evropskega stebra socialnih pravic, posebej, kot je bilo že omenjeno, šestega načela glede zagotavljanja pravičnega plačila, ki omogoča dostojno življenje.

Jasno je, da Evropska unija ni nikoli imeli pristojnosti določanja višine plač. Še več, temeljne pogodbe to možnost celo eksplicitno izključujejo, dejstvo pa je, da evropski trg, ki ostaja dominanten element evropskega povezovanja, sam po sebi nima posluha za potrebe delavk in delavcev, še posebej tistih, ki opravljajo najslabše plačano delo. Hkrati pa temeljne vrednote Evropske unije, k sreči, niso združljive s konkurenco, ki bi se napajale na nižanju standardov delavskih in človekovih pravic, ter socialnem »dumpingu«.

Zato je ne le dopustno, ampak nujno, da Evropska unija ob upoštevanju načela subsidiarnosti, vzpostavi okvir določanja ustrezne minimalne plače, ter s tem pripomore k trendu pozitivne konvergence med državami članicami. Pri tem naj še enkrat izpostavim, da Evropska komisija ne bo določala enotne višine minimalne plače v Evropski uniji, niti koliko naj bi ta znašala v posamezni državi članici. To ni namen direktive. Njen namen je določiti jasno predvidljive kriterije določanja statutarno ali zakonsko določene minimalne plače, kakor je ta glede ne nacionalno zakonodajo, ta trenutek v uporabi v 21. državah članicah, tudi v Sloveniji, hkrati pa spodbujati in pomagati krepiti sistem kolektivnega dogovarjanja, na področju določanja plač in širše.

Aktualna kriza je namreč enkrat več pokazala, da naša družba v veliki meri sloni na delavcih in še posebej delavkah, ki so najslabše, nekateri in nekatere povsem nedostojno plačani za svoje delo. To je nedopustno. Kakor je tudi nedopustno »šibitev« socialnega dialoga, celo v času aktualne krize. Zelo sem zaskrbljen nad poročili o pritiskih na predstavnike delavcev po Evropski uniji in ukrepe ob Covid-19, ki obidejo socialne partnerje.

Zato je še toliko bolj pomembno, da je drugi steber direktive namenjen spodbujanju kolektivnega dogovarjanja in njegovo širitev na številne delavce, ki so ta trenutek iz njega izvzeti. Sam bi iz tega mesta zato rad posebej pozval k vključevanju socialnih partnerjev na splošno in v procesu sprejemanja te direktive. Jasno je, da postopek njenega sprejemanja ne bo enostaven. Gre za vsebinsko in pravno zelo zahtevno materijo, glede na različne nacionalne sisteme urejanja trga dela. Težko bo najti končni kompromis, ki bo vodotesen tudi iz pravnega stališča.

Portugalsko predsedstvo si je zastavilo ambiciozen program za prvo polovico tega leta, s posebnim poudarkom na socialni dimenziji Evropske unije in verjamem, da bo poskušalo narediti konkretne premike v pogajanjih, ki jih bo potem, kot predsedujoča, v drugi polovici leta 2021 prevzela Slovenija. Slovenija mora seveda zavzeti svojo nacionalno stališče, pri katerem pa je potrebno upoštevati, da bo kmalu morala delovati tudi kot pošteni posrednik med državami članicami z različnimi stališči.

Pristojno ministrstvo, ter naše stalno predstavništvo v Bruslju se, kot izhaja iz gradiva za to sejo, zavedata teže te naloge in se nanjo aktivno pripravljata. Kot evropski poslanec in še posebej v vlogi člana Odbora Evropskega parlamenta za zaposlovanje in socialne zadeve, bom seveda aktivno in odprto sodeloval z vsemi deležniki, vključujoč slovensko Vlado in ta cenjeni odbor, da skupaj pripeljemo direktivo do sprejetja. Okvir za določane minimalne plače še zdaleč ne bo rešil vseh stisk, bo pa z njegovim sprejetjem, ter upam, da tudi čim prejšnjimi pravili glede temeljnega dohodka, zagotovo narejen premik k bolj socialni Evropi, ki bo bližje potrebam ljudi.

Hvala.