Ja, hvala lepa.

Zdaj jaz moram reči, da nisem pričakoval, da bom tukaj tudi na, če rečem malo grdo na lekciji verouka. Ampak vseeno. Zdaj očitno govorimo o čisto dveh stvareh gospa Sukičeva. Zdaj mi smo tukaj prišli predstaviti zakonodajne predloge, vi pa govorite čisto o nečem drugem. Torej nihče ni govoril o tem, da ima kdo kaj proti migrantov, nihče ni govoril, o tem da so na svetu begunci, nihče ni govoril o tem, da se družinam ne pomaga in tako naprej. Mi pač vsako tako priliko izrabite za to, da nam podtikate stvari, ki jih enostavno ni. Zdaj najprej bi rekel, da seveda očitno ne razumete koncepta mednarodne zaščite. Rekli ste, prišli so sem uradno in so se prijavili za azil in azila niso dobili. Torej zdaj če vi mislite, da je koncept azila tak, da prideš na mejo, pa rečeš hočem azil, azil dobiš pod tem ne poznate kaj je to azil. Torej vsak, ki želi imeti azil, se individualno obravnava. Vsakega je treba individualno, grdo bom rekel, screenat, prečekerat, od kje prihaja, zakaj prihaja ali je politični begunec, ali beži pred vojno in tako naprej. In to kar govorite vi, prihajajo iz Pakistana, prihajajo iz Afganistana, vsem je treba dati azil, to je nonsense, to je milo rečeno neumnost.

Zdaj te zakonodajni predlogi, ta pakt želi stvari regulirati tako, da bo stvar bolj jasna, bolj razumljiva, da bo povsod enaka. In nenazadnje, oprostite, tudi da bo vstop v Evropsko unijo, tako kot je v vsaki normalni skupnosti reguliran. Da ko boste prišli na mejo, boste prečekirani, boste po vaših namenih povprašani v kolikor ste iz tretjih držav, v kolikor ste upravičeni begune boste prišli v postopek in tako begunski status dobili in to pavšaliziranje, ki ste ga zdaj navedli je po moje, bi rekel malo pod nivojem tega za kar se znotraj Evrope zdaj članice prizadevajo. Zdaj kar se tiče koncepta konsolidarnosti je seveda jasno, da je solidarnost, taka ki vidim jo vi zagovarjate, torej avtomatično bomo sprejemali kar nam bodo dali, pač enostavno s tako solidarnostjo se mi ne strinjamo. In jaz mislim, da to ni nič narobe. To kar je rekel predsednik odbora. Ena od ključnih solidarnosti, ki bi morala v Evropi veljati je solidarnost na EU zunanji politiki. To je ena od ključnih prioritet, ki bi jo mogli izpogajati v tem paktu. Torej ko imamo opravka z ljudmi, ki niso upravičeni do azila in ki jih je potrebno vrniti v tretje države od koder prihajajo, bi bila ključna solidarnost ta, da za to repatriacijo, če temu tako rečem, vrnitev tja, kamor morajo iti, poskrbi EU zunanja služba. Ne pa da imamo v Španiji teh težav pri vračanju Maročanov in Alžircev recimo ni, ker imajo dobre, bi rekel zgodovinske odnose s severnoafriškimi državami ali pa ne vem Danska z neko drugo državo in to bi bila ena od ključnih solidarnosti, če želimo pokazati Evropo kot solidarno državo. In kot zanimivost naj vam povem, tukaj so številke, vi ste seveda govorili o Afganistancih, če se ne motim, pa o Pakistancih, zdaj počasi boste mogli začeti govoriti o drugih ljudeh, pa boste verjetno isto zgodbo prodajali. Torej v letu 2020 je bilo vloženih 3276 prošenj za mednarodno zaščito. 3200. Od teh 3200 gospa Sukičeva jih 80 % ni počakalo, da bi se o tej prošnji odločilo.

Torej očitno niso imeli resnega namena, da želijo azil. Težko bi rekel, da računajo na to, da bodo v Nemčiji azil dobili lažje kot tukaj, bodo pa verjetno lažje dobili službo tam, to se pa strinjam. In o teh 3276 prosilcev za azil, brez decembra, torej december še ni vključen, jih je bilo 1821 iz Maroka. Zdaj najbrž Maroko res ni tako prijetna država kot Slovenija, ampak zdaj če jo pa damo na isti nivo, kot je pa ne vem, neka Sirija pa najbrž ni. 568 jih je bilo iz Afganistana, lahko se strinjamo, da tam ni vse v redu, 485 jih je bilo iz Pakistana in skoraj 340 jih je bilo iz Alžirije. Torej tudi iz države za katero bi težko rekli, da je nevarna država. In mimogrede tisto, kar ste tudi, bi rekel zelo, po moji oceni zelo grdo, verjetno za potrebe javnosti seveda, to razumem, govorila o nekih ljudeh, ki so bili tukaj leta 2018, pa ki smo jih ne prepoznali kot tiste, ki bi bilo potrebno, da bi jim dali azil.

Naj vam povem podatek iz leta 2018. Zdaj govorila ste o nekih 30 ali tako nekako sem slišal. Leta 2018 je bilo iz Slovenije trajno preseljenih, torej dobili so azil 34 sirskih beguncev. Torej niso prišli na mejo, prišli so v Turčijo. Po vseh screeningih, gre seveda za družine, gre za sirske družine in teh 34 sirskih beguncev se je premestilo v Slovenijo. Tukaj so se integrirali, kot vem danes z njimi ni nikakršnih težav, sprejeli so naše navade, našo kulturo, postali so del slovenskega vsakdana, zato je tako posplošeno govorjenje o tem, kako Slovenija ni solidarna, pa kako smo nekoč nekje nekih 20 zavrnili, v bistvu nepošteno. Zakaj tistih 20 ni izpolnjevalo kriterijev za azil jaz ne vem. Vem pa, da se vsakega individualno obravnava. Torej vsakega se individualno obravnava ravno zaradi tega, da se ugotovi ali dejansko izpolnjuje pogoje zato, da ta status pridobi.

In nenazadnje poglejte, mi smo imeli v času jugo vojne, torej po tistih letih, ko smo se Slovenci osamosvojili, krvavo vojno na področju nekdanje Jugoslavije, mislim da nobena država do zdaj, razen Slovenije, glede na število prebivalcev, glede na število ljudi, ki so takrat se k nam zatekli, pretežno so bile seveda družine jasno, ženske, otroci, mladoletni otroci in tako naprej, smo zgodovini že jasno pokazali, da znamo biti solidarni. In ne vem zakaj ne bi tega kazali tudi naprej. Želimo pa in to je po moje povsem legitimen interes vsake od držav, da ustrezno zavarujemo zunanjo mejo, da ustrezno kontroliramo vstope v to Evropsko unijo in da preprečimo, to kar še enkrat povem izigravanje, zlorabljanje inštituta pridobitve azila oziroma begunstva, kajti to ne pomaga nikomur. To ne pomaga ne tistim, ki to počnejo, kot seveda tudi ne državi, ki je konec koncev primarno ustanovljena zato, da ščiti svoj teritorij in pa seveda da ustrezno zavaruje svoje prebivalce.

Hvala.