Hvala lepa, predsedujoči. Gospe poslanke, poslanci, lepo pozdravljeni!

Bom poskušala uvodoma tudi jaz nekaj na splošno povedati in tudi odgovoriti že na nekaj postavljenih vprašanj. In tako, kot je bilo uvodoma povedano, res je, kar dolgo časa že poteka ta – lahko rečemo boj ali pa realnost živeti s tem virusom, ki je kakorkoli posegel v naša življenja. In veliko aktivnosti se izvaja za to, da bi se stvari spremenile in da bi se kakorkoli vrnili v našo realnost, ki smo jo živeli pred tem.

Lahko rečem in mislim, da tukaj ni dvoma, da slovensko zdravstvo vlaga veliko naporov, vse napore pravzaprav, kljub omejenemu številu usposobljenih kadrov, kljub vsem pomanjkljivostim v preteklem obdobju, da kljub vsemu se uspešno bori in obvladuje to epidemijo, saj nenazadnje karkoli se zgodi, pač prihaja do na koncu do tega, da zdravstvo mora s tem … se s tem spopadati. Lahko rečemo, da se je aktualna Vlada takoj ob svojem nastopu je bila prisiljena velik del svojih aktivnosti posvetiti izključno borbi z virusom in seveda v sodelovanju s strokovnjaki pripravljati in uveljavljati ukrepe, da bi se širitev okužbe začela umirjati in zmanjševati in da se zavaruje in ohrani življenja in da se čimprej ustvarijo pogoji za vrnitev v normalno življenje. Vemo, da to delo še zdaleč ni končano, pa istočasno vidimo, da se nekateri žal še vedno tudi taki, ki močno vplivajo na oblikovanje javnega mnenja, da se še vedno ali pa da se še vedno ravna tako, da s svojim delovanjem postavljajo ovire in ciljano poskušajo usmerjati pozornost drugam, z neutemeljenimi in pavšalnimi obtožbami v smeri, ki z bojem z virusom nimajo nobene povezave. Na to moram reči, da vsaj deloma kaže tudi tema, ki se obravnava na današnji 46. seji Odbora za zdravstvo.

Testiranje s hitrimi antigenskimi testi sodi v okvir prizadevanj tako Vlade, kot stroke in sicer upoštevajoč znana dejstva, da se ob izvajanju odrejenih ukrepov za zmanjšanje okužb izvedejo tudi te potrebne aktivnosti. Velikokrat smo poudarili – noben ukrep sam po sebi ne predstavlja zadostnega ukrepa za obvladovanje okužbe, vsi skupaj pa lahko veliko k temu pripomorejo in tako je tudi s temi uporabo hitrih antigenskih testov.

Mogoče za začetek, čeprav bodo kolegi, ki so strokovnjaki to bolj poudarili potem, pa vendarle. Razlika med tako uporabo kot namenom uporabe hitrih antigenskih testov in PCR testov je seveda znana in očitna. In PCR testi so tisti, ki so zagotovo zlati standard za določanje oziroma ugotavljanje okužbe z virusom SARS-CoV-2, povzročiteljem bolezni covid in jih še vedno uporabljamo predvsem za postavljanje diagnostike pri posamezniku, tudi v nekaterih drugih primerih, medtem ko hitri antigenski testi zaradi svoje dostopnosti in enostavnosti pomenijo idealno možnost za izvajanje presejanja. Se pravi najti med splošno populacijo tiste posameznike, ki niso tako zelo bolni, da bi obiskali svojega zdravnika in niso tako ali pa sploh nimajo znakov. In s takimi ukrepi se lahko dodatno pripomore, da se pravočasno zazna tiste, ki virus prenašajo, pa niti sami ne vejo, da so okuženi in da so kužni.

O nameri testiranja s hitrimi antigenskimi testi je Vlada javnost seznanila že pred nekaj meseci. Je bilo pa s tem v zvezi tudi kar nekaj neznank, predvsem zagotovo tudi v strokovnih krogih je bilo kar nekaj pomislekov, sploh o smiselnosti uporabe. Čeprav so se marsikje že ti testi uporabljali za različne namene. Vsekakor je … se je popolnoma spremenila situacija, ko je Evropski center za nadzor bolezni te teste prepoznal kot pomembne v boju z epidemijo in tudi sprejel priporočila na … za kakšen namen naj se uporabljajo. V začetku decembra so bile tudi v Sloveniji priprave zaključene, razrešena so bila ključna vprašanja. Že pred tem pa so se hitri antigenski testi uporabljali za testiranje zdravstvenih delavcev, kot je bilo pa tudi povedano – nekatera posamezna podjetja so pa to že uporabljala za – kako bi rekla – prepoznavanje pozitivnih tudi v podjetjih. Ugotavljalo se je tudi v tem času kdo so potencialni ponudniki hitrih antigenskih testov v Sloveniji, z namenom, da se zagotovi odpiranje konkurence in doseže maksimalno ugodne pogoje nabave. Jasno in nedvomno je bilo potrebno ugotoviti, določiti tudi tehnične specifikacije, ki jih mora izpolnjevati vsak ponujeni test, tudi zato, ker se je vedelo, da testiranja ne bo izvajalo laboratorijsko osebje. Kot veste, pri hitrih antigenskih testih ali pa mogoče ne, gre za testiranje ob kot rečemo v strokovnem žargonu ob postelji pacienta, kar pomeni, to gre za testiranje, ki ga izvaja drugo zdravstveno osebje, ne laboratorijsko osebje.

Mogoče tudi v tem delu; Slovenija je pristopila k skupnemu evropskemu javnemu naročilu za nabavo hitrih antigenskih testov, vendar to evropsko naročilo še ni zaključeno in bo možno iz tega naročila hitre antigenske teste dobiti šele proti koncu februarja oziroma v začetku marca. Zato je bilo to javno naročilo, ko se je odločilo, da se tudi v Sloveniji gre v neko masovno testiranje, je bilo to javno naročanje upravičeno in utemeljeno, izvedeno po določbi zakona, ki ureja javna naročanja za primere, ko je podana nujnost, da do izvedbe naročila pride čim prej. Postopek je bil izveden v skladu z vsemi temeljnimi načeli javnega naročanja, pri čemer posebej izpostavljamo načela zagotavljanja konkurence med ponudniki, enakopravne obravnave ponudnikov, transparentnosti, javnega naročanja ter gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti. Da je bilo temu tako, kaže tudi dejstvo, da je bilo k oddaji ponudbe povabljenih veliko ponudnikov.

Izvedena sta bila dva postopka javnega naročanja. Prvi iz 2. 12. se je zaključil neuspešno, ker nobena od oddanih ponudb ni bila ustrezna. Drugi, kjer je bilo ponovno povabljenih 42 ponudnikov in rok za oddajo je bil štiri dni, ponudbe je oddalo 16 ponudnikov. Pogoji, ki so jih morali ti hitri antigenski testi izpolnjevati, so bili popolnoma jasni, nedvoumni in pripravljeni tako, da so bili prilagojeni tudi temu, da s testi ne bo rokovalo laboratorijsko osebje. Pri pregledu vseh ponudb je bilo ugotovljeno, da štirje vzorci izpolnjujejo vse zahtevane tehnične specifikacije in s temi štirimi ponudniki so bila izvedena pogajanja in izbran je bil dobavitelj, kot je bilo potem tudi sporočeno. Dobave hitrih testov potekajo v skladu s pogodbo. Dobavitelj dobavlja pač hitre teste, ki so bili izbrani. In kot veste, se ti hitri testi uporabljajo za testiranje tako množično testiranje, ki je namenjeno vsem prebivalcem in lahko mirno rečemo, da tudi ne tako veliko povečanje pozitivnih primerov, ki smo jih strahoma pričakovali po novoletnih praznikih, gre tudi na račun tega, da se je zelo veliko odgovornih posameznikov odločilo, da so se … da so šli izvesti ta hitri test in tisti, ki so bili. prepoznani kot pozitivni, so se izločili, niso širili virusa naprej.

Vprašanje je bilo postavljeno, zakaj ni bila izvedena validacija. Validacijo izvede proizvajalec, uredi dokumentacijo in deklarira to dokumentacijo. Verifikacije so različne, v takem primeru kot je, verifikacija se lahko izvede na različne načine. Tudi zaradi velikega nezaupanja je bila naknadno izvedena popolnoma neodvisna verifikacija. Rezultati so objavljeni in so pričakovani. Samo potrjujejo tisto, kar se je že ugotavljalo tekom izvedenega testiranja in izvedenih verifikacij na podlagi algoritma, ki ga je pripravila strokovna skupina, se pravi, v katerih primerih je potrebno testiranje dokončati in nadaljevati s PCR testi.

Vprašanje kateri ljudje hodijo na hitre teste. Različni verjetno. Predvsem pa lahko rečemo odgovorni ljudje.

Tudi vprašanje je bilo, da v nekaterih državah spodbujajo samotestiranje. Tudi to vprašanje, čeprav mogoče izrečeno malo s sarkazmom, je potrebno vedeti, da tudi to samotestiranje v tistih državah prinaša rezultate. Zagotovo je vrednost tega testa nekoliko manjša, mogoče nekoliko manj zanesljiva, pa vendar dobimo posamezne pozitivne primere tistih, ki so se samotestirali ali pa samopobrisali in potem odnesli ta bris na test. In ti rezulati v teh državah so pomembni in prispevajo k splošnim ukrepom za obvladovanje epidemije.

Mogoče samo še enkrat tisto, kar je bilo. Velikokrat sem že poudarila, noben ukrep sam po sebi ne pomeni, noben ukrep sam po sebi ne more obvladati ali pa pripomoči k obvladovanju epidemije, vsi skupaj pa lahko veliko. In eden od takih je tudi izvedba hitrega testiranja, pa najsibo to v šolah, najsibo v podjetjih najsibo v skupnosti, kjer se zdaj to testiranje izvaja zato, da se ne 100-procentno vseh, ki so pozitivni, ampak velik delež tistih, ki so pozitivni, pa lahko tudi zajame. In to je namen hitrega testiranja in tem je bil namenjen tudi nakup teh hitrih testov.

Hvala lepa.