Hvala lepa, predsednik, kolegice in kolegi, spoštovani gostje.

Ja, seveda, to je pomembna, ena od štirih pomembnih blagajn države in prav je, da tudi v debati kakšno vprašanje postavimo oziroma dodatno pojasnilo iz tega. Kot uvod pa mogoče, ali ima zavod, imate organizirano, da je znotraj vašega zavoda tudi, imate organizirano notranjo revizijo, interno revizijo? Če ne, če ja, ja, boste malo razložili, če pa ne, pa tudi, kdo potem to pokriva, kajti takšne napake, kot tudi pravite, da se pojavljajo, bi jih lahko tudi sproti z interno revizijo odpravili oziroma že v samem poročilu, ko revizija pride, da se razjasni tudi, ker če se zavedate tega, zakaj tudi, kot ste danes razložili, da je praktično z vašo obrazložitvijo to tudi upravičeno.

Kot drugo zadevo bi pa vprašal, mislim, da sem, spoštovano revizorko, če sem jo prav razumel, odzivno poročilo, ki ga pričakujete …

Oglašanje iz dvorane: Je že prišlo./

Aha, je že prišlo. Aha, to sem potem narobe razumel, ker glede na to, da je 90-dnevni rok, nosi pa datum oktober, tako. To se pravi, to, kar ste danes govorili, je tudi v tem odzivnem poročilu, a ne. Ali je revizorka rekla, da se s tem strinjate ali še, boste še iz tega dodatno želeli? Boste potem, a ne.

Zdaj, ena takšna vprašanja, v preteklosti vemo, da je na teh področjih, ne samo zavoda za pokojninsko, ampak tudi zdravstveno in tako naprej, bilo veliko, bom rekel, nepobranih oziroma neplačanih obveznosti podjetij, samostojnih podjetnikov, tudi več let se je dogajalo, da določena podjetja niso plačevala prispevkov. Jaz vem, da se je na tem področju veliko, veliko napravilo. Danes je slika popolnoma drugačna, ampak kljub temu sprašujem. Ali oba, in direktorja in revizorko, ali so na tem področju še možnosti, to se pravi, izogibanje plačil, utaje, da so skrita podjetja, je na tem področju se še kaj dela, da se tu odpravi, če so potencialno možnosti, da se recimo kakšna podjetja ne plačujejo svojih obveznosti iz tega naslova?

Pa mogoče samo še konkretno. Glejte, ena zelo pomembna postavka so seveda kratkoročne terjatve in pa seveda na drugi strani bilančno neplačani prihodki, ki se gibljejo tam okrog 540 milijonov. Seveda so znotraj razdeljena, gre tu nekako za mesec pa pol mesečnih obveznosti, če tako bom bolj razumsko ali kako plastično prikažemo. Zdaj, znotraj tega je ta podatek 224 ali 225 milijonov tega, kar pomeni 42 %, je neplačanih prispevkov, ostalo pa … to se pravi, neplačanih prispevkov, zapadlih, ne zapadlih, ne, nezapadlih pa 311 milijonov. Zdaj, seveda te številke so dokaj visoke glede na to, da po obračunih za plačilo teh prispevkov so zelo kratki roki. To se pravi, da je kar velik potem ta znesek, tudi tu je moje vprašanje, kaj se na tej podlagi še lahko naredi. Mogoče tudi z vašim informacijskim sistemom, ki ga nadgrajujete, lahko tudi s tem kakšno zadevo dodatno rešujete ali kakšni so to pristopi.

Zdaj, ena takšna zadeva, ki se giblje okrog milijona, so tudi terjatve za preplačila umrlim upokojencem, ki se pa v glavnini nanašajo na banke, kar je razumljivo. Glejte, sicer milijon pri celi zadevi verjetno ni kaj dosti, ampak milijon je milijon, bolj pa bode v oči, da so tu odzadaj banke. Vemo, da so ti postopki zelo dolgi, ampak čisto mogoče kot opomba, ali tudi delate kaj na tem, da bi se ti roki skrajšali? Jaz mislim, da so kar zelo dolgi roki, da od banke dobite potem ta sredstva nazaj.

Mogoče še samo, to smo razdelali … Ja, pa mogoče ti regresni zahtevki in vložene tožbe iz naslova regresnih zadev, in pa na splošno, kot smo rekli, iz teh zapadlih terjatev je seveda se smiselno potruditi in nadgraditi in še več napraviti, da se pravi čas zadeve potem izterjajo, kajti starejša je terjatev, večja je možnost potem, da so ta sredstva, finančna, izgubljena.

Toliko z moje strani. Hvala.