Hvala za besedo, gospod predsednik. Gospe poslanke, gospodje poslanci.

Če pogledamo samo pozitivno mnenje Računskega sodišča v zvezi z revizijo računovodskih izkazov, potem seveda gre državnim revizorjem verjeti, da so sredstva in obveznosti do njihovih virov pravilno izkazana in da so tudi poslovni izidi pravilno izkazani, zato ne bi veljalo o tem pretirano izgubljati besede.

Meni se bistveno bolj pomembno kaže spregovoriti par besed o revizijskem poročilu v tistem delu, ki se nanaša na pravilnost poslovanja. Ko Računsko sodišče poroča o svoji reviziji v tem delu z merljivimi in konkretnimi številkami, opredeljuje zgolj sedem entitet. To poudarjam z vidika, da je Računsko sodišče pregledovalo tako plače in druge izdatke za zaposlene kakor transferne prihodke in tudi izdatke za blago in storitve in izdatke za investicije. Teh 7 entitet, ki so taksativno navedene in tudi numerično opredeljene, vsebuje skupaj za 362 tisoč in 760 evrov. Mislim, da je v takih razmerah oziroma v takih okoliščinah potrebno to umestiti v obseg celotnega poslovanja javnega zavoda. V letu 2018 je bil obseg celotnega poslovanja oziroma vemo, da ta zavod ima prihodke in odhodke tako ali tako izravnane, se pravi so bili odhodki na nivoju 5 milijard in 295 milijonov evrov. Teh 362 tisoč in še nekaj evrov odkritih napak, če neposredno tako rečem, s strani Računskega sodišča, predstavlja sedem tisočink enega odstotka celotnih odhodkov, to pomeni, da je z vidika poslovanja oziroma obsega poslovanja, zlasti pa števila poslovnih dogodkov, ki jih zavod opravi v posameznem poslovnem letu, konkretno v letu 2018, to zanemarljiva številka.

Svoj čas sem podobne zadeve že izpostavljal na komisiji za nadzor javnih financ. Dobil sem odgovor predsednika Računskega sodišča, da pač pravila revizorske stroke zahtevajo, da tudi na podlagi nekaj evrov napačno poknjiženih ali pa napačno obračunanih ne morejo izdati pozitivnega mnenja, ampak morajo dati mnenje s pridržkom. Tu smo danes poslušali smešnice o 788 evrih za preventivno cepljenje, pa recimo 496 evrih preveč vrnjenih stroškov za prevoz na delo in z dela, govorim o letnem obsegu, in vse skupaj seveda, kot sem omenil, sedem tisočink enega odstotka. In meni se v resnici zastavlja vprašanje, glede na to, da mora zdaj zavod tudi na podlagi, da mora pripraviti odzivno poročilo, ali vse skupaj le ni nekoliko nepotrebno birokratiziranje.

Druga zadeva, ki pa sem jo že pri obravnavi poročila za leto 2017 zaznal, pa je nisem takrat tako natančno ekspliciral, je pa eno čisto konkretno vprašanje, ki ga imam za predstavnico Računskega sodišča in se nanaša na preveritev podatkov v matični evidenci zavarovancev. Teh podatkov je bilo v letu 2018 nekoliko manj kot 721 tisoč in nanašajo se pa predvsem na podatke o obdobjih zavarovanja in na podatke o osnovah za izračun pokojnine, kar pomeni, da so to seveda tisti najbistvenejši podatki, s katerimi zavod operira. V pregledu teh podatkov je bilo ugotovljeno 40 primerov napačnih vnosov, nisem pa zaznal številke oziroma možno tudi, da sem jo spregledal, ampak me pa zanima, če izpostavimo, da je bilo nekoliko manj kot 721 tisoč vnosov v celem letu, koliko od teh vnosov jih je pa Računsko sodišče dejansko pregledalo in na podlagi katere količine pregledanih vnosov je potem ugotovilo, da je prišlo do 40 napačnih vnosov. Videli pa smo sami iz poročila, da ti vnosi gredo tako v pozitivno kot v negativno smer. Ne predstavljajo pa nekih omembe vrednih številk.

Toliko bi imel, gospod predsednik, hvala lepa.