Hvala za besedo, gospod predsednik. Lep pozdrav vsem prisotnim.

Ja. Kot je bilo rečeno s strani predstavnice Računskega sodišča, pozitivno mnenje za računovodske izkaze in mnenje s pridržkom za poslovanje. To je dejansko že nekako stalnica. Posebej, kar je bilo izpostavljeno za podatke matične evidence. Stvari se izboljšujejo. Moramo se pa zavedati, da v bistvu zavod izvaja dejavnost, kjer pri upokojevanju uporablja podatke iz leta, se pravi, od leta ’70 naprej za dobo tudi prej, tako da so bile situacije posebej po osamosvojitvi, ko je veliko pravnih subjektov, se pravi, ugasnilo in tudi nismo pridobivali podatkov.

Na tem področju, pa to vedno poudarjam, tudi s pomočjo Računskega sodišča, smo v zadnjih dobrih desetih letih vzpostavili stanje, da je popolnost matične evidence, ravno sedaj bomo imeli letno poročilo, že na zavidljivem nivoju, 98,9 %. In to gre več 10 milijonov podatkov. Tako da, če bi sedaj rekel, da v naslednjih letih se ne bo nič ugotovilo na tem področju, ne morem tega reči, ker vemo, da to so baze, stare, spreminjali so se predpisi, podatke so dajali, niso dajali, ampak jasno imamo tudi kontrolne mehanizme, tako kontrola pridobljenih podatkov, tako v samem postopku priznavanja pravic in tudi sodelavce, tako direktorje kot vodje, in sodelavce, ki izvajajo te postopke, stalno opozarjamo na te pomanjkljivosti, ki jih je dejansko potrebno odpraviti. Ampak če pogledamo v število, ni zdaj tako velika številka. Mi smo, na leto opravimo preko štiristo tisoč storitev, tako da besede zanemarljiva ne bom uporabil, ker vsaka napačna ni v redu, ampak stanje se je z leti bistveno izboljšalo, in tudi zavod se še trudi, da bi šel proti 100 %, s popolnostjo podatkov.

Tako da tukaj je področje, kjer sem kot generalni direktor, ko sem prišel za generalnega direktorja, videl, da je to področje najpomembnejše in najbolj šibko v segmentu. Mi smo povečal v teh več kot zadnjih 10 letih področje matične evidence in kadrovsko okrepili, zavod je dal pobudo za spremembo zakonodaje, da smo začeli že 2009 z elektronskim sprejemom podatkov. Od 2018 za 2017, se pravi, po večletnih pobudah zavoda, da dobivamo podatke na podlagi rek(?) od Fursa, da je za delavce v delovnem razmerju ni potrebno več dajati. Zavod je tudi že 2009 na lastno pobudo, čeprav je bil bolj obremenjen, postal prekrškovni organ, ravno zaradi tega, ker prej nismo imeli nobene možnosti, tudi če smo opozarjali delodajalce, dajalce podatkov, jih nismo, dejansko nas niso resno jemali. Ni namen prekšrkovnega organa, ki ga tekoče izvajamo, da bi pobirali globe, ampak da pridobimo podatke. In tudi tukaj je bil en instrument.

In, še enkrat bom poudaril, tudi Računsko sodišče je stalno bedelo nad to dejavnostjo, ker sem že, ko sem bil direktor območne enote, veliko stvari speljal.

Tako da zdaj ob tem, zato poudarjam, glede na nivo, kakršnega smo tudi dosegli v zadnjih letih in kaj se je na teh dejavnostih tudi naredilo na področju podatkov matične evidence, smo lahko zadovoljni, ampak to ne pomeni, da je zadovoljstvo, da te ustavi, ampak da greš potem tudi s tem, kar si naredil, še naprej, da te stvari še izboljšaš. Se pravi, so bili tektonski premiki v zadnjem desetletju narejeni.

Dobili smo tudi odzivno poročilo. Se pravi, navedbe, ki jih je Računsko sodišče navedlo, držijo. Mogoče, v zvezi s prevozom, ne, tukaj pa pogreša zavod, pa najbrž tudi druge, se pravi, v javnem sektorju, da imamo zelo različno to stvar urejeno. Če lahko napačno, pa me bojo popravili, če se je ugotovilo na Zavodu za zdravstveno zavarovanje 2014, bi lahko takrat tudi najbrž bile kakšne pobude tudi za javni sektor, pa lahko, da ste jih dali, se opravičujem, da bi se enotno uredilo za cel javni sektor, ne da ima ena institucija tako, ena drugače, se pravi, zavod za zdravstveno je že takrat dobil, mi smo v skladu s kolektivnimi pogodbami še naprej to delali, čeprav smo dali tudi pobude, naj se uredi na nivoju celotne države. Tudi smo pričakovali, posebej zdaj, ko je bilo v času epidemije, ko se je nekaj časa kilometrina obračunavala, da bi prešli na ta sistem in da ne bi potem bilo problema, ali je vlak najcenejši, ali je enotna vozovnica najcenejša. Tako da sedaj je zavod v okviru teh ugotovitev tudi sprejel navodilo in s prvim februarjem gremo na najcenejši prevoz.

Moram pa reči, da za nove sodelavce, ki smo jih sprejemali, smo pa ta najcenejši prevoz že dejansko upoštevali. Ampak vedno s tistim slabim občutkom, da na nivoju javnega sektorja ni enotno urejeno. Posebno poglavje, kjer pa, jaz mislim, toliko govorimo o promociji zdravja na delovnem mestu, in da se vsak vloženi evro ne vem kolikokrat obrne, se pravi, obrestuje, se nam je, bom rekel, pardon izrazu, ampak mili izraz, smešno zdelo, ko so nam prvič predstavili, da bo to v revizijskem poročilu, kot da zavod v nasprotju z možnostmi izvaja to cepljenje. To cepljenje v zavodu izvajamo že 14 let. Jaz na prvem sestanku, ko je bilo, sem rekel, da bi pričakoval, da bo Računsko sodišče v zvezi s promocijo zdravja na delovnem mestu reklo, ja, zakaj se pa delodajalec ne potrudi, da bi se večje število ljudi cepilo. Toliko govorimo o preventivi, zdaj, 780 evrov za 73 ljudi, ki so se cepili, pa na žalost vsako leto se jih je manj, zdaj če samo dva nista bila zaradi tega v bolniški, smo dobili ta dejansko denar nazaj. Poglejte, 780 evrov. Če bi mi za promocijo zdravja na delovnem mestu na poceni izobraževanje poslali osem ljudi, po sto evrov, nam noben ne bi očital, pa bi bil ta denar. In to sedaj v času, in potem smo bili v precepu, ker bolniške na zavodu so se v zadnjih dveh letih kar povečevale.

Vemo, da zadnjih parih, pa zdaj smo sploh v drugačni situaciji, evo, smo z maskami, covid je tukaj, smo, je bilo kar precej, januarja, februarja, odsotnih ravno zaradi gripe in tudi kar težke oblike obolenja. In to razkritje, sem bil v precepu, kaj narediti, če, ampak na srečo je potem država sprejela, se pravi z zakonom, da je zastonj cepljenje. In v tisti situaciji, ko veš, da je covid, da je dobro, da se ljudje cepijo, ali kot generalni direktor, ali je boljše, da bi se odločil, tudi če je Računsko sodišče ugotovilo, da ni podlage, čeprav mi menimo, da je, v promociji, se pravi, v tisti izjavi za promocijo zdravja, da se odločimo za cepljenje. Se pravi, je rešila potem to država, da so se in se je več ljudi kot včasih. Jaz mislim, da prevečkrat govorimo, kaj je treba delodajalcu narediti na promociji zdravja, po drugi strani se pa ubadamo s takimi potem očitki.

Pa še odzivno poročilo. Ja, sprejeli smo, se pravi, tudi v odzivnem poročilu dali aneks, da, se pravi, s tem izvajalcem, da se teh stvari ne izvaja več. Tako da jasno, priporočila Računskega sodišča resno vzamemo, se pravi, tudi pri javnem naročanju v določenih situacijah so drugačni pogledi, ampak končna je tista, ki velja od Računskega sodišča. Čeprav včasih se zavedamo, da tisto, ko smo speljali, ko potem, če kdo pogleda, je toliko in toliko tisoč ali pa deset tisoč tudi sredstev napačno, v bistvu ni po javnem naročanju. Mogoče če bi se čisto tisto po pogledu Računskega sodišča, da bi v končni fazi več plačali, kot je bilo. Bili so tudi v preteklosti primeri in tudi sedaj je primer, ko se nam bo zgodilo, da bomo mogoče eno stvar, ki nam je zdaj v času epidemije, enotni klicni center, ki je razvit, ko bomo na trgu to raziskovali, se pravi, mogoče dobili cenejšega ponudnika za določeno zadevo, ampak bo moral na novo ves razvoj narediti. Tako da posebej pri cepljenju, pa to bi, tako kot razmišljamo, bi tudi rekel, da je treba tudi kot vodja, se pravi kot generalni direktor, ki vodi, sem zadolžen za racionalno in gospodarno uporabo sredstev. Se spomnim nazaj pred kar veliko leti, je bil očitek, da nismo imeli javnega naročila speljanega za elektriko. Ampak zakaj ga nismo speljali? Ker preko tam smo imeli pogodbe za 10 do 20 % cenejše, in dokler so tiste veljale, smo rekli, ja čakajte, dolžnost je tudi gospodarno ravnanje.

Tako da tukaj moram reči, posebej to cepljenje, prevoze sem pa vesel, čakali smo za te prevoze, da nam res Računsko sodišče reče, saj veste, če je kolektivna pogodba, ki drugače določa, je potem na podlagi Računskega sodišča, smo to speljali, in da imamo vsaj zavodu to dejansko enako urejeno. Upajmo pa, da imata tudi oba zavoda enako narejeno. Se pravi, v zvezi s tisto tožbo, kot ste rekli, smo potem vložili, jasno tukaj posebej pri teh preplačilih in vsem, je zavod tudi v zadnjih letih veliko naredil, in tukaj je bila napaka, da se ni to naredilo in je potrebno še bolj opozarjati, še večja pozornost na te stvari, ker gre za sredstva, davkoplačevalska, se pravi iz prispevkov, in moramo dejansko za vsak evro paziti, da se racionalno in učinkovito, gospodarno uporabi.

V zvezi s 193 tisoč evri, ki jih za, tam piše v nasprotju z zakonom, piše. Tam, v bistvu bi bilo bolj pravilno, da ni bilo v skladu z zakonom. Ker zakon ne nasprotuje direktno, mi smo imeli v statutu to določeno, da se določena sredstva enkrat letno razdelijo za, bomo rekli, invalidske organizacije, pa upokojenske organizacije na nivoju države, in v enem takem razpisu je svet zavoda imel določene pomisleke, ali ta sredstva sploh pripadajo. In smo iz zavoda zaprosili za mnenje Računskega sodišča, ki je potem dejansko ugotovilo, da bi morala biti zakonska podlaga. Žal potem pri ZPIZ-2G, ko je bil tudi pripaden člen, ni šlo to v to, v zakon, da bi se to uredilo, da bi bila to podlaga za izplačilo, se pravi, že takrat, ko smo dobili to mnenje, pa še ni bilo, bomo rekli, uradno, ampak smo že upoštevali, da nismo teh sredstev namenili.

Morda, ko je bilo tudi omenjeno, da smo narobe razporedili delavca, enega delavca. Veste, to je pa tista zadeva. Nekdo, ki pred 2008 pri prevedbah v nov plačni sistem ni imel ustrezne izobrazbe, je imel kot oprostitev, da je lahko na tistem delu. Ta primer je pa tak. Ta delavec je bil vodja na 7/2, imel je 7/1, se pravi, je bilo normalno. Če bi on bil še zdaj vodja, pa do upokojitve vodja, bi še vedno lahko, ne bi bilo nič narobe. Ker smo ga pa, se pravi, novega vodjo dobili, njega pa kot strokovnjaka v IT-ju, kjer imamo največkrat probleme, smo ga pa razporedili na nižje vrednoteno delovno mesto, kot je bilo tisto vodje, ampak tukaj jasno ga ne bi smeli, ker, seveda na tistem bi lahko ostal, na nižje pa nismo smeli. Mogoče, pa ne zdaj, ampak to je pa celi državi, je, mislim, problem v javnem sektorju, posebej za strokovnjake s področja IT-ja, ko vemo, da jih drugje bistveno lažje plačajo, tako / nerazumljivo/ kot mi izvajamo izredno pomembno dejavnost, pa še drugi v javnem sektorju, in dejansko težko dobiš dober kader. Takrat v času krize smo dobili, zdaj že odhajajo. Imeli smo pa na razpolago ljudi, ki bi prišli, ampak so imeli srednjo, višjo izobrazbo, in če bi imeli, bomo rekli, za to področje, da bi rekli, ja, ta bo za dva, tri odnesel, da ga strokovnjaka zaposliš in ga ustrezno plačaš, ampak tega mehanizma dejansko v javnem sektorju ni, kar imajo v privatnem, in bi, ne vem, lahko dobili ne vem kakšnega strokovnjaka, da bi bili še bolj učinkoviti.

Pardon, da ne bom predolg. Mogoče samo to. Lahko imamo nekoga, ki je magister iz računalništva, pa je od njega bistveno manj, kot je pa od tistega, ki bi imel srednjo ali pa višjo izobrazbo in bi ne vem kaj tudi naredil. Tako da na tem kadrovskem področju, posebej na področju IT-ja, mislim da, posebej v času epidemije smo videli, kaj pomeni digitalizacija, in koliko smo še bolj odvisni in je potrebno narediti, ker bolj si razvit, bolj, več kadra, usposobljenega rabiš. Če primerjamo medicina, se pravi, vsak dan se spreminja, IT je vsak dan naprej.

Hvala lepa, se opravičujem, da sem bil malo daljši.