Govor

Nataša Musar Mišeljić

Hvala lepa za besedo. Sem Nataša Musar Mišeljić, vrhovna državna revizorka na Računskem sodišču.

Torej, Računsko sodišče je po zakonu obvezano vsako leto preveriti računovodske izkaze in poslovanje pokojninske blagajne. In za leto 2018 je o računovodskih izkazih izreklo pozitivno mnenje, o pravilnosti poslovanja pa mnenje s pridržkom. Glavni razlog za pridržek k mnenju so ugotovljene nepravilnosti pri opravljanju temeljne dejavnosti zavoda. To so pač ugotovitve, da zavod v nasprotju z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter Zakonom o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja v matičnih evidencah ni zagotavljal popolnih oziroma pravilnih podatkov, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na odmero in izplačilo pokojnin, in so dejansko tudi v 34 primerih vplivali na višino odmerjene in izplačane pokojnine. To je glavni očitek, zaradi katerega se pač izreka pridržek. Poleg tega je pa Računsko sodišče izpostavilo še nekatere ugotovitve v revizijskem poročilu, in sicer v letu 2018 je zavod še izplačal 193 tisoč evrov zvezam in organizacijam upokojencev ter delovnih invalidov za izvajanje rekreativnih športnih in kulturnih dejavnosti, za kar v predpisih ni imel podlage. Dve manjši nepravilnosti smo ugotovili pri izplačilu transferov nepridobitnim organizacijam in ustanovam. Nekaj več kot običajno nepravilnosti smo ugotavljali na področju nabave blaga in storitev. Sicer v povezavi s predpisi o javnem naročanju, kjer bi morda posebej izpostavila pač določanje ocenjene vrednosti, od katere je seveda odvisno, ali se sploh izvede postopek po zakonu in pa kateri postopek po zakonu se izvede, torej na tem področju v letu 2018 nekaj več nepravilnosti kot po navadi. Nekaj nepravilnosti smo izpostavili tudi na področju stroškov dela, zaposlitev javnega uslužbenca, ki ni izpolnjeval zahtevanih pogojev za zasedbo delovnega mesta, sklenitev pogodbe civilnega prava kljub obstoju elementov delovnega razmerja, izplačilo delovne uspešnosti za povečan obseg dela in dodatka za nadure za isto delo, povračilo preveč stroškov prevoza na delo in z dela ter neutemeljeno plačilo računov za preventivno cepljenje. Mogoče še opozorilo na eno razkritje, in sicer, da je zavod v tem letu kot dolžnikov dolžnik ni vložil ugovora na sklep o izvršbi, zaradi česar je bil račun zavoda bremenjen za 15 tisoč evrov, kar pomeni, da je pač zavod namesto dolžnika pravzaprav to plačal, na podlagi naše zahteve zavod sicer je vložil tožbo, vendar tako zavod kot mi pravzaprav čakamo, kako bo odločilo sodišče, ali je v tem primeru sploh možno, da zavod ta denar povrne. Sploh organizaciji na področju izvršb bo Računsko sodišče na podlagi te ugotovitve tudi v prihodnje namenilo posebno pozornost, ker gre za cel sistem in seveda veliko potencialnih dolžnikov, za katere lahko zavod hitro postane pač dolžnikov dolžnik in pač mora na te stvari paziti.

Zavodu smo podali priporočilo za boljše poslovanje, glede nepravilnosti, ki niso bile odpravljene do konca revizijskega postopka, torej do izdaje revizijskega poročila, smo mu naložili predložitev odzivnega poročila, in sicer v zvezi z obračunavanjem povračil stroškov prevoza na delo in z dela, v zvezi z javnimi naročili in v zvezi s plačili cepljenj za zaposlene. Medtem je rok za predložitev odzivnega poročila tudi že potekel in zavod je v roku seveda to predložil, tako da je zdaj v fazi priprave tudi porevizijsko poročilo.

Toliko na kratko, če bodo še kakšna vprašanja, pa seveda z veseljem. Hvala.