Spoštovani gospod predsednik, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci.

Zgolj na kratko bom povedal nekaj svojih misli glede objave poimenskega seznama in organizacijske umeščenosti, o kateri je bil ta sklic, in se ne bom navezoval na plačni sistem razen v tistem delu, ko je gospod minister opisal neodvisno analizo, na podlagi katerih je vlada sprejela svoj sklep v povezavi z stavko slovenskih policistov.

Zdaj, z vidika transparentnosti plačnega sistema v javnem sektorju se da popolnoma strinjati, da nič drugega razen transparentnost plač ni primerna za demokratične družbe, razen takrat, kadar gre za objavo takšnih podatkov, ki bi lahko zaradi objave škodili delovanju organa in jih je potrebno varovati na poseben način. Kar pomeni, da so plače in tudi vsi ostali podatki vezani na delovno razmerje javni razen, če organ v skladu z določili drugih zakonov, ne tistih zakonov, ki opredeljujejo sistem plač v javnem sektorju, določa drugače. To pa pomeni, da je vsak organ dolžen pred objavo vseh podatkov pregledati ali bi takšna objava lahko pomenila varnostno tveganje in mora vse takšne podatke tudi v skladu z zakonodajo in organizacijskimi pravilniki – Zakon o tajnih podatkih in podobnih organizacijskih pravil in drugih organizacijskih pravilnikov – kot takšne označiti in zaradi tega dostop javnosti do teh podatkov ni mogoč.

Tisto, kar lahko z nepravnega vidika, se pravi s tega strokovnega vidika delovanja slovenske policije, rečem, da je takšna objava poimenske in popolnega seznama zaposlenih relativno nenavadna, mogoče pa celo nedomišljena. Vendar to ni stvar vprašanja razprave z vidika ali je bilo kaj nezakonito, ampak je to vprašanje, ki ga je treba nasloviti tistim, ki upravljajo s podatki, ki so bili objavljeni.

Z vidika varnostnih tveganj je tovrstna objava lahko nenavadna ali nedomišljena zaradi tega, ker lahko tisti, ki imajo interes, z analizo tovrstnih podatkov pridejo do podatkov, ki lahko negativno vplivajo na delovanje organa, in bi morali biti takšni podatki zaradi tega vnaprej skrbno varovani. Tisto, kar bi jaz pričakoval pred tovrstno obravnavo, je, da se pred tovrstno obravnavo z upravljavcem teh podatkov, tj. z vodstvom policije, preveri ali je tovrstna objava v skladu tudi z temi pravili, se pravi z organizacijskimi pravili in Zakonom o tajnih podatkih, in ali bi tovrstna objava celotnega poimenskega seznama, ki je tudi potem organizacijsko umeščen, lahko pomenilo varnostno tveganje tudi za katere druge varovane skupine, ki so opredeljene v petem odstavku 38. člena Zakona o sistemu plač javnega sektorja - govorim o obveščevalnih službah. Zaradi tega, ker ena od agend, ki jih imajo tudi zaposleni v teh službah, kjer niso podatki javno dostopni, je, da ti ljudje, ti uslužbenci živijo v lokalnem okolju, kjer si izdelajo neko agendo, in najbolj pogosto je ta agenda takšna, da povedo, da delajo v policiji – in sedaj jih ni na tem seznamu. Kar pomeni, da bi tovrstna objava lahko škodila delovanju tudi drugih varovalnih institucij. Vendar pa z vidika transparentnosti objava plač, tudi bruto zneskov, ni nezakonita, je pa zelo pomembno, da je potem tudi z vidika sindikalnega dogovarjanja zelo jasno pojasnjena, kar je pa gospod minister zelo dobro tudi razložil.

Dovolite pa mi, ker kljub vsemu sem seznanjen z neodvisno analizo, o kateri je govoril minister za notranje zadeve, dovolite pa mi, da vseeno povem eno samo misel. Jaz sem to analizo dobil v pregled s strani enega od sindikatov, pregledal natančno tako metodologijo kot rezultate. In se moram strinjati z ministrom – ta analiza je metodološko neustrezna. In ker je metodološko neustrezna, vsi rezultati te analize niso primerni z mojega vidika za sprejemanje odločitev v stavkovnem pogovoru. Ocenil pa sem, da je ta analiza, ki je bila narejena, lahko dobra osnova za dejanske rezultate in primerjave. Z vsem svojim znanjem na tem področju plačnega sistema, nekaj izkušenj na tem področju imam, sistem relativno dobro poznam, pa trdim, da ta analiza ne daje objektivnega rezultata ocene delovnega mesta, ampak to je pač stvar za neko drugo okolje.

Če povzamem. Objava plač policistov v veliki večini je absolutno potrebno, da je transparentna. Namen transparentnosti v javnem sektorju je preprečevanje možnosti kvarnega vpliva na integriteto in preprečevanje korupcije in je uporaba tovrstnih podatkov zaradi sindikalnega dogovarjanja nenavadna. Način, kako pa je bilo to objavljeno, pa bi lahko pomenil varnostno tveganje, vendar mora biti to ocena tistega, ki s temi podatki opravlja – to je vodstvo slovenske policije. In če organ ugotovi, da pač tukaj ni nič nenavadnega, da je lahko vse transparentno, potem se, kot sem že enkrat rekel, tudi državljani ne smemo sekirati. Če pa je minister objavil te podatke brez tega, da je pri vodstvu slovenske policije preveril primernost tovrstne obravnave, ali pa če so kateri od objavljenih podatkov bili označeni kot varovani podatki, pa takšna objava ni primerna.

Hvala lepa.