Želite? No saj bom poskušal biti kratek, pa tudi zato, ker pravim to je strokovna gradbena, bom rekel diskusija, bolj kakor kaj drugega, ampak vseeno še enkrat hvala za vabilo.

Seveda, da se bom rekel kolikor toliko ustrezno odzivamo, jaz sem sam doživel, bom rekel doživel skozi odziv dva potresa 1998 in 2004, 2004 sem tudi operativno vodil v Bovcu veliko stvari, seveda s pomočjo kolegov tam lokalnih. Seveda so bili ti potresi, če smem tako reči, kar nekako lokalno omejeni. Spomnim imam, da smo takrat 2004 ocenili odnos, poškodovanih je bilo 18 tisoč objektov, iz spomina govorim, tako da nisem šel preverjati podatkov, ker sem bil prepozen z vsem skupaj, ampak kot pravim. Seveda za ta odziv se je treba načrtovati, pripravljati. In tisti papir, ki se kliče državni načrt, ki ga imam tudi s sabo seveda, samo tisti del, ki je javno objavljen, medtem ko so priloge, ki vsebujejo seveda osebne podatke pod prilogami spravljene, niso vidne vsem, kar je logično, tak cel fascikel. Ampak to ni namenjeno temu, da ga bo vodja intervencije ali pa tisti, ki bo na terenu delal, bral. To je produkt procesov načrtovanja, skozi katerega se vsi skupaj od občinske ravni, do državne pripravljamo na to, da bomo usklajeno odreagirali. Seveda gre tukaj za načelo postopnosti, absolutno, kot pri vsaki nesreči, vsaka stvar se zgodi v občini. Seveda če je pa večja, potem smo pa vsi notri. In mi imamo v načrtu tudi napisano, če nam gospod iz seizmologije reče ali pa če dobimo, bom rekel, preko prebivalcev, skozi številke 112 na žalost vidimo, kaj se zgodi z 112, 29. smo videli. Ne samo 112, telefonijo splošno poklekne in to je ena od bojazni, ki jo imamo pri vseh stvareh, ker enostavno ne pridemo več v, bom rekel komunikacijske kanale. Ampak dobro, mi imamo za te naše nujne stvari seveda radijski sistem, ki ni, bom rekel neobremenjen, ampak čem reči, ko dobimo en občutek, informacijo, da je to osma stopnja, govorimo o poškodovani stopnji, poškodovani evropski lestvici, ki imamo mi načrt narejen tako, ni na tisti pospešek, pospešek je narejen odnosno je za projektiranje, tako da tukaj seveda potem se avtomatsko aktivira državni načrt. Drugače imamo pa lahko od občinskega do regijskega. Za občinskega je pri potresu zelo majhna verjetnost, da bo samo eno občino zadel, ampak tudi to je seveda načrtovano. In seveda pri tem, mi smo zdaj pred leti ta sistem načrtovanja spremenili. Imamo pri vseh načrtih narejeno stopnjo ogroženosti od ena do pet.

No, če vam dam za informacijo na hitro, 97 občin spada v tretji razred ogroženosti po tem segmentu potresa, 71 četrti in 29 peti najbolj ogrožene. Med 29 temi je tudi Mestna občina Ljubljana in še kar nekaj takih velikih občin. No pri regijah malo drugače. Regije seveda tukaj govorimo o naših regijah, zaščitno reševalnih, »neostatističnih« oziroma kakšnih drugih, ker so na žalost te države različne. Tako da imamo v petem razredu ogroženosti tri regije, prej mislim da jih je kolega omenjal, bom po naše Ljubljanska centralna Slovenija, Posavska in Zasavska. Seveda te karte so se spremenile pred nekaj leti, tu kolega iz seizmologije ve, ker je tudi pripravljal, pomagal ali pa delal celo na teh kartah in na osnovi, bom rekel statistike 475 let in tako naprej. Ampak pri tem načrtovanju, prej sem omenil že eno od aplikacij, seveda uporabljamo tudi kar nekaj aplikacij. In sicer jih bom samo na hitro naštel, toliko da boste dobili nek občutek. Ena, ki jo lahko vsak človek, vsak prebivalec porabi in je spletna je oceni svojo stavbo. To je res taka, bi rekli v bivši jugi, / nerazumljivo/ na »čošak, ampak dobiš vsaj nek občutek v kakšni stavbi živiš, ali se ti bo podrla na glavo, če boš seveda vnesel vsaj približno, Marjana me bo lahko popravila pa »kolegirala«, vsaj približno ta prave podatke notri vnesel, potem boš dobil, bom rekel barvo svoje stavbe, če smem tako uporabiti. Druga je ocena posledic potresa. To je seveda tudi zanimiva tudi za naše kolege seizmologe.

Potem imamo tukaj bazo individualno ocenjenih stavb, ki je bila skozi te projekte narejena, zasedenost stavb, ker je zelo pomembna, imamo seveda tukaj veliko težavo, ampak zdaj se je začela reševati, pomeni dnevna zasedenost. Nočna ni problem, zato ker je migracij, delavnih migracij v Ljubljano in v centralno Slovenijo je toliko, da tega ne moreš tako na enostaven način ugotoviti. Zdaj seveda skozi, bom rekel, mislim, da je predlog celo prišel iz Mestne občine Ljubljana, da se z našimi operaterji mobilne telefonije iščemo neko varianto kako to locirati s pomočjo pametnih telefonov oziroma telefonov, na teh baznih postajah. No potem je analiza prevoznosti cest in tako naprej poškodovanosti stavb. No pa da ne bom predolg, še nekaj o konkretnem odzivu. Kot sem rekel, seveda je tista prva, ki smo jo tudi videli na Hrvaškem iskanje. Tukaj seveda imamo že takoj lahko tudi težavo, ki v želji pomagati, bi vsi ljudje radi iskali.

Tukaj tisti, ki na tem področju delamo, vemo da to ni kar tako enostavno. In ko sem videl župana Železnikov tukaj, takrat ko smo imeli Železnike, vemo da smo zaprli območje, ker je bilo toliko prostovoljcev, ki so želeli pomagati, da enostavno v Železnikih ne bi mogli niti gibati se, ne pa kaj delati. In tako se zgodi tudi na potresnem območju. Saj ste videli tam, dobesedno v »japonkah« so pomagali, želeli pomagati, ampak so seveda tudi sebe spravljali v nevarnost. Seveda se tega ne da preprečiti, ampak treba je iskati rešitve in tako. Kar se tiče pa profesionalnega ali pa bom rekel usposobljenega kadra, toliko da dobite nek občutek, imamo šest tisoč 350 gasilcev, ki imajo specialnost tehničnega reševanja. Šest tisoč 350. Potem imamo tukaj še gorske reševalce, ki so zelo uporabni, pa jamarske, teh je okoli 700, 800 recimo skupaj. Seveda naša najmanj masovna sila, ki pa niso specialisti za tehnično reševanje, ampak lahko pomagajo, so pa gasilci, ki jih je operativnih zraven tistih šest, ki sem jih tam napisal še, 35 tisoč ali pa tudi več. Nekateri seveda imajo težave z zdravniškimi pregledi, ampak če bi potrebno bilo, bi bilo tega bistveno več. Tako, da skupno imamo tam čez 42 tisoč, toliko kot sem jih naštel, pa verjetno še več, 50 tisoč ljudi, ki bi lahko, bom rekel vsaj, ki so delno ali pa sposobni ali pa delno sposobni za pomagati.

No tukaj se tukaj v drugi fazi pojavi seveda reševanje iz ruševin, ne samo iskanje. No pri iskanju sem pozabil reči, imamo 165, številka se spreminja skoraj dnevno parov, pomeni vodnikov in psov za iskanje, to so še zmeraj pri vsej tehniki najboljši instrument za iskanje, pri vsej tehniki. Zraven imamo še »geofono«, ni jih pretirano veliko po celi državi in pa tudi seveda nekaj še bolj modernih kamer, takih bom rekel preiskovalnih, ampak če pomislimo na tisto, ki bo verjetno gospa Marjana povedala skozi oceno ogroženosti, samo za območje osrednje Slovenije koliko objektov bi bilo pri tem rušilnem potresu, potem vidimo takoj, da smo tukaj revčki. In jaz bi prvo uro razmišljal, ne razmišljal, tudi verjetno šel v to smer, da bi zaprosil pomoč iz / nerazumljivo/ preko Evrope, ni pomembno v silah najprej, potem pa sredstvih seveda tudi. Ampak to iskanje je pomembno dva, tri dni, potem smo pa skoraj končali. Tisto kar je čez tri dni je potem sama sreča še, ko ga najdemo živega. Tako, da tukaj seveda je ta, bom rekel dilema okoli tega, če govorimo o rušilnem potresu, da je tukaj ta prvo uro bi verjetno se ob pogovarjanju odločali seveda, ne jaz sam, s strokovnjaki, koliko, kaj zaprositi, da bi nam čim prej seveda šlo, govorim za iskanje. Potem pri reševanju ali pa bom rekel pri tem reševanju druga faza, ki je zelo povezana s tem, pa ruševine. Tukaj imamo, včasih smo imeli v državi celo pogodbe z veliki izvajalci, imeli smo velike izvajalce, če se spomnite vse te kraške, zidar, ne vem podobne in je tudi celo država ima pogodbe, ampak tukaj jaz ne vidim težav. Resnično ne vidim težav.

Tudi zdaj na Hrvaškem, jaz sem dobil najmanj deset klicev iz takih gradbenih, drugačnih firm, ki bi radi šli pomagat. Da ne govorim, če bi bilo to pri nas v Sloveniji, bi jih mogli pa celo, da ne rečem kaj, držati nazaj in tako sploh ne vidim, tudi pri drugih nesrečah nimamo težav. No potem se pa pojavi spet velika težava, ki jo imajo tudi Hrvatje, pa tudi Italijani so imeli, pa tudi mi smo imeli v Bovcu takrat, nastanitev teh ljudi, ki ne morejo več v svoje objekte, zaradi tega, ker so označeni kot neprimerni za bivanje, so celo za rušenje, kakor hočete. Tako, da tukaj mi smo v državnih rezervah imeli načrt vedno nekako do deset tisoč nastanitvenih enot, nikoli ga nismo dosegli. Pri migracijah smo ga skoraj »znulirali«, zdaj smo ga še zmanjšali zaradi Covida. Ampak jaz sem prepričan, da mi bi mogli potem, če bi šlo skozi to potresno, bom rekel predlog, ki je zdaj bil podan s strani SAB-a in s strani vašega odbora, če bo sprejet sklep, da bodo potem tudi mi počasi se priključili s tem, da bi prišli do neke pomembne številke, ker če bo Robi dobil še besedo, bo lahko povedal, ko smo igrali vajo na osnovi tistega / nerazumljivo/, ko je v Ljubljani treba namestiti ljudi, če pride do rušilnega potresa. Mene je glava bolela, ko sem videl to številko. Mi pa govorimo o deset tisoč posteljah ali pa ne vem česa. Pa čeprav imamo Slovenci tako, da radi smo pri prijateljih, pri familijah, ne vem kje, ampak ne glede še zmeraj je tolikšni procent ljudi, ki bodo rabili nastanitev. In tukaj se vse začne in konča.

Mi smo naredili v Bovcu takrat 2004 eno majhno nastanitev z 20 kontejnerji, verjemite mi, da so bili vsi prazni, zato ker seveda tam je ruralno naselje bilo in so vsi želeli biti, tako kot zdaj Hrvati, če spremljate doma, zraven hiše. Tako, da je tukaj veliko takih dilem. No pri tem začasnih bivališčih jaz mislim, da kar se tiče pomoči oziroma rok, ki bi pomagale nimamo težav, mi imamo veliko tabornikov, skavtov, Rdeči križ, Karitas. Tukaj jaz sploh ne vidim težav. Je pa seveda težava pri odločitvi države, v katero smer s temi začasnimi bivališči. Pred leti smo govorili o šotorih, zdaj je to totalno neprimerno, kontejnerjih je pa spet prostorsko zelo majhna številka, rabiš ogromne površine, ogromne vse skupaj za majhno število ljudi na konec koncev. Tako, da tukaj je, govorim seveda o začasni nastanitvi. Potem pride tista sanacija, ki pa ni več naša domena. Tako, da v tem smislu jaz, menim da smo v teh zadnjih letih veliko naredili, kar se tiče odziva ali pa pripravljenost na odziv, tukaj se pa strinjam s predlagatelji, da v tem smislu pa nič. In jaz bi zelo rad in verjetno tudi vsi vi, da bi se ta stvar premaknila.

Hvala lepa.