Hvala lepa, predsednik. [Robert Kus, vodja Oddelka za zaščito, reševanje in civilno obrambo in namestnik poveljnika Civilne zaščite Mestne občine Ljubljana.] Hvala za povabilo, bom zelo kratek, seveda, ker pri tem uvodu, / nerazumljivo/ bi pozdravil tudi kolege iz Ministrstva za okolje in prostor in seveda tudi vse ostale.

Zdaj ne bi se ponavljal, ker to kar so kolegi že povedali, se seveda tudi mi na mestni občini strinjamo. Mi namreč že od leta 1997 vlagamo denar v raziskavo ugotavljanje stanja fonda stavb, res da s poudarkom bolj na stanovanjskih stavbah. Drugo kar je, smo ugotovili in menimo, da bi bilo tu dobro na državnem nivoju, da seveda proračunska sredstva namenjamo za protipotresno sanacijo ali pa povečanje potresne odpornosti naših stavb, ki so v celotni lasti MOL-a. Tu zadnjih 10 let se bolj fokusiramo na zdravstvene domove, predvsem pa zadnjih šest let na vrtce in šole. V zadnjih petih letih je bilo obnovljenih 15 takšnih objektov. Zdaj vrednosti denar je bilo nekaj 10 milijonov. Res je, da mi ali pa moji kolegi na Oddelku za predšolsko vzgojo ne vodijo ločene investicije koliko denarja od tega je bilo protipotresno, koliko pa v investicijo samega objekta. Hkrati seveda smo tudi oblikovali delovno skupino leta 2016, kjer smo tudi povabili kolega iz Ministrstva za okolje in prostor in pa seveda naše kolege, strokovno javnost in seveda kolegi z oddelkov resornih, kjer smo poskušali in pripravili protipotresne ukrepe ali pa predlog protipotresnih ukrepov in potem rezultat enega izmed teh ukrepov je tudi, kjer smo ugotovili seveda, da se je nekje potrebno lotiti priprave rešitev za povečanje potresne odpornosti teh znanih 15 stolpnic ali pa tistih stavb, večnadstropnih kjer živi največ ljudi in so seveda ocenjene s znanim aplikacijo potresne ogroženosti za največjo stopnjo potresne nevarnosti ali pa najmanj potresno odporne. No ne bi preveč o tem razpravljal. Župan je tukaj s stalnim evropskim županom tudi s pomočjo takratnih kolegom z ministrom za okolje in prostor in predsednikom vlade naslovil pismo na takratno komisarko za ordinalno politiko, v smislu ravno tega kar sedaj kolegi iz Ministrstva za okolje in prostor razlagajo, da bi Evropska komisija v koheziji ali pa v evropskem sladu za ordinalni razvoj in potem tudi v kohezijskem skladu spremenila tekst in omogočila namen teh sredstev ne samo za energetsko sanacijo, ampak tudi za potresno sanacijo. In ta apel se bo zdaj v januarju tudi ponovil.

Skratka to kar mislimo mi je podobno, kar ste že povedali prvič, da je potrebno vzpostaviti finančne vzpodbude za vse lastnike stavb, to pomeni tudi za lokalne državno raven, se pravi proračun za državni proračun, lokalni proračun, seveda tudi za lastnike stavb. To ne mislim samo na proračunska sredstva in evropska sredstva, potrebno je tudi speljati pogovor z zavarovalnicami in predvsem bankami glede na ustrezna finančna orodja, ki se dajo najti in pa po navadi obstajajo. In drugo kar je, seveda z prikazom praks, se pravi z vlaganjem proračunskih sredstev lastnih v potresno obnovo naših objektov je potrebno tudi pokazati namero na samih. To mi že delamo. Potrebno je tudi seveda na, pa kolikor vem se to tudi pripravlja potresna obnova objektov, ki so v državni lasti in tako pomembnih, seveda tudi Ljubljani lahko bi našteli kar nekaj šol srednjih, ki objekti niso najbolj potresno odporni.

In tretja zadeva je ideja, ki smo se že tudi pogovarjali o njej. Ena izmed je imela dobro prakso v potresu v Bovcu. Tisti, ki ste malo dlje, se boste spomnili, to so tako imenovane pisarne, takrat sicer za potresno obnovo, kjer vidim da zdaj ljudje, predvsem na naš oddelek kar kličejo s strokovnimi vprašanji, kako se tega lotiti z lastnimi sredstvi, pa tudi ali je možna kakšna finančna vir, seveda napotujemo na razne strokovne inštitucije, ki so v Ljubljani, ker se pač mi seveda s tem ne ukvarjamo, niti nismo strokovno sposobni rešitev dati.

Toliko zaenkrat in hvala lepa za povabilo in možnost, da sem lahko spregovoril.