Predsednik, hvala lepa za besedo. Lepo pozdravljam vse poslanke, poslance, ministra, predstavnike Ministrstva za šolstvo in izobraževanje in pa ostale goste tukaj na tej seji odbora!

Državni svet je na plenarnem zasedanju, kakor tudi na komisiji obravnaval obravnavani zakon na 35. seji 20. 1. 2021 in ga podprl. V razpravi je bilo kar veliko govora o temu, kako to, da šele sedaj, da smo toliko časa imeli to zadevo odprto, kajti nekako iz zgodovine kmetijskega šolstva izvira, da so vse države do zdaj prepoznale, da kmetijsko šolstvo je povezano s prakso, katera lahko opravlja samo na kmetijskih zemljiščih in gozdovih. Vse kmetijske branže, ki so, ali kmetijske panoge imajo svoje specifike, naj bo to vinogradništvo, sadjarstvo, poljedelstvo, živinoreja in tako naprej in seveda za svoja usposabljanja pač rabijo kmetijska zemljišča.

Kje je bil največji problem; največji problem je bil zdaj od leta mislim da 1993 naprej, ko je bil ustanovljen Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, kateri je dal zemljišča šolam in izobraževalnim inštitucijam na področju kmetijstva zemljo v najem, brezplačen najem. To pa je dostikrat povzročilo posameznim šolam in institucijam probleme v tem delu predvsem takrat, ko je bilo potrebno dat kakršnokoli soglasje za širitev OPPN-jev, OPN-jev in pa dejanske druge širitve infrastrukture, kakor tudi soglasje služnosti in tako naprej. To je vedno potekalo preko Sklada kmetijskih zemljišč, ki pa ni največkrat poznal ali pa bi vstopil v kontakt s to inštitucijo in seveda dal določeno soglasje, ki je bilo lahko moteče za pripravo izobraževanja, se pravi njihovih izvedbenih programov in tako naprej.

Tako da ta oblika, ki je zdaj predlagana z zakonom, se pravi, da šole in pa izobraževalne inštitucije postanejo upravljavec teh zemljišč, pomeni, da bodo dejansko v celoti s temi zemljišči upravljali.

V Državnem svetu se je pojavilo tudi vprašanje predvsem tega kako bo, če neka šola ne bo delala gospodarno na teh zemljiščih kot dober gospodar, se pravi, da ne bodo zemljišča obdelana, kaj v takem primeru. In seveda ministrstvo, državni sekretar, ko je bil na komisije je pač povedal, da za šole enako veljajo vse inšpekcijske se pravi pristojnosti, kakor tudi za zasebna zemljišča ali pa v skladu z zemljišča(?). Se pravi vse kmetijske inšpekcijske in ostale inšpekcije tukaj lahko poseže, če se ne bo to dogajalo, kakor tudi, če šola … se pravi se javi na ukrepe skupne kmetijske politike. Seveda so tudi pod nadzorom inšpekcije Agencije za kmetijske trge. Se pravi, da preko tega vzvoda bodo tudi reševali ta del, ko gre za obdelovnost ali slabo gospodarjenje s temi zemljišči. Seveda lastnik je še naprej država in tudi v takem primeru lahko pač sklad tudi ukrepa.

Kar se tiče pa same velikosti posesti, tukaj so bili neki pomisleki, vendar ta kvotni sistem vsaj zaenkrat deluje dovolj zanesljivo. Se pravi zemljišče, ki jih neka šola glede na vpis, glede na vse te pogoje, ki bodo, pač tudi nekako omogoča zadostno število hektarjev, če temu tako rečem in pa tudi, če bo vpis manjši, seveda tudi lahko manj.

Stališče Državnega sveta pa tudi če rečem nas kmetijcev je, da število vpisov v kmetijske programe pada in še kakšen drugi ukrep bo treba, da bomo nekako navdušili ali pa dali večji pomen kmetijstvu in pa zagonu za večjo … kako bi temu rekel … veselje ali pa da bodo ljudje se bolj, mladi bolj oprijemali tega poklica, tako za lastne kmetije kakor tudi za vzgojo kadra, ki bo v nadaljevanju delal za pač naše znanja širšega formata, tako Kmetijsko svetovalne službe in pa potem tudi na višjih nivojih.

Toliko bi bilo zaenkrat iz strani Državnega sveta. Hvala lepa.