Hvala lepa.

Lep pozdrav predsedujočemu, kolegom iz šolskega ministrstva, spoštovane poslanke in poslanci!

Danes smo tukaj zaradi dveh zakonov. Prvi zakon je Zakon o zagotavljanju zemljišč za izvajanje izobraževalnih ter raziskovalnih in razvojnih dejavnosti iz področja kmetijstva in gozdarstva. Naj uvodoma omenim, da ta zakon na nek način sledi tudi naši že sprejeti resoluciji - naša hrana, podeželje in naravni viri od leta 2021. Ravno tako strateškim usmeritvam naše Vlade in tudi našega ministrstva po tem, da si zares na področju kmetijstva želimo razvoj in prenos znanja na kmetijska gospodarstva. Nenazadnje nas k temu napeljujejo tudi v Evropi sprejete različne resolucije, Od vil do vilic, Biodiverziteta in Evropski zeleni dogovor, ki govorijo o konkretnih ciljih, izjemno ambicioznih ciljih za bodoči razvoj evropskega kmetijstva, od zmanjšanja antibiotikov, zmanjšanja fitofarmacevtskih sredstev, gnojil in tako dalje.

No, in zato tudi iz tega zornega kota ugotavljamo, da je potrebno raziskovalnim in izobraževalnim institucijam dodati neko stabilnost, stalnost, tudi iz vidika zagotavljanja zemljišč za izvajanje njihove raziskovalne in izobraževalne vloge. Torej na kratko, če dovolite, predstavim sam zakon.

Zakon, namen tega zakona je, da javni izobraževalni in javni raziskovalni zavod, zavodi, katerih ustanoviteljica je Republika Slovenija in izvajajo javno veljavno srednješolske, višješolske, visokošolske izobraževalne programe oziroma raziskovalne in razvojne dejavnosti iz področja kmetijstva in gozdarstva, dobijo v upravljanje kmetijska oziroma gozdna zemljišča v obsegu, ki je potreben za izvajanje njihovih dejavnosti.

Namen zakona ni, da dobijo te inštitucije zemljišča v last, ampak ponavljam, v upravljanje. Zemljišča bodo še vedno v lasti Republike Slovenije, kot so mimogrede v lasti Republike Slovenije tudi vsi prej našteti javni zavodi. V upravljanje bodo dobili največ toliko kmetijskih oziroma gozdnih zemljišč, kolikor jih potrebujejo za svojo dejavnost, kvoto pa s predpisom določi minister ali v tem trenutku ministrica pristojna za izobraževanje in znanost, v soglasju z aktualnim ministrom oziroma ministrico, pristojnim za kmetijstvo in gozdarstvo.

Kvote določa komisija, ki je sestavljena iz različnih deležnikov, obeh ministrstev in potem tudi ostalih inštitucij iz področja šolstva in znanosti. In na podlagi kvote so določajo na podlagi kriterijev, ki so navedena tudi v samem zakonu, torej tudi na podlagi števila programov, potem na podlagi tega, koliko programi vključujejo praktičnega izobraževanja v različnih oblikah. Ravno tako koliko je neko povprečno število vpisanih dijakov in študentov na posamezne programe in tako naprej. V zakonu so ti parametri podrobneje opisani.

Ravno tako ta zakon predvideva, da z dnem uveljavitve zakona postanejo javno zavodi upravljavci zemljišč v lasti Republike Slovenije, ki jih imajo nadaljnje uveljavitve zakona na podlagi sklenjene bodisi pogodbe o zakupu, skladom kmetijskih zemljišč, bodisi pogodbe o dopustitvi izvajanja javnega izobraževanja, javnega izobraževalnega programa iz področja gozdarstva, torej pogodbo s podjetjem SiDG in na podlagi aktualne koncesijske pogodbe za izkoriščanje gozdov v lasti Republike Slovenije.

Javni zavodi lahko pridobijo samo tista kmetijska zemljišča, na katerih ni vzpostavljenega zakupnega razmerja. Torej ta zakon ne posega v obstoječa zakupna razmerja, ampak posega oziroma javni zavodi bodo torej lahko pridobivali samo zemljišča, ki jih bo bodisi sklad na novo kupoval ali pa od tistih zakupnikov, ki bodo sami prekinili oziroma odpovedali zakupno razmerje.

Nekako smo opredelili tudi razdalje, do katerih naj bi javni zavodi bili upravičeni do teh zemljišč in sicer do vključno 15 kilometrov zračne razdalje od sedeža zavoda oziroma od 15 do 30 kilometrov, v kolikor govorimo o večjih kompleksih. Predvideli smo kompleks nad 10 hektarjev, razen za nekatere raziskovalne zavode, kot je na primer Gozdarski inštitut, ki pa dela nekatere raziskovalne oziroma ki pa izvaja raziskovalne naloge na območju celotne Slovenije. V tem primeru pa te razdalje odpadejo in so upravičeni do zemljišč tudi izven teh razdalj.

V nekaterih primerih se zemljišča lahko, ki jih javni zavodi dobijo v upravljanje, lahko vrnejo nazaj v upravljanje Skladu kmetijskih zemljišč oziroma SiDG-ju oziroma tudi Direkciji Republike Slovenije za vode in sicer, če so zemljišča /nerazumljivo/ prenosa po Zakonu o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije oziroma po Zakonu o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije. Ravno tako se vrnejo nazaj, če so zemljišča po namenski rabi stavbna in so predmet odsvojitve ali ustanovitve stavbne pravice. Če so zemljišča po namenski vodna, v tem primeru gredo na Direkcijo za vode. In če so zemljišča predmet prostorske ureditve državnega pomena v sprejetem državnem prostorskem načrtu.

Toliko na kratko. Naj omenim, da smo se v fazi sprejemanja tega zakona intenzivno usklajevali, oziroma ne usklajevali – zakon smo pripravljali kar skupaj z ministrstvom pristojnim za izobraževanje, zato sem vesel, da sta danes tudi kolega z ministrstva tukaj. Ker smo skupaj iskali parametre, načine kako določiti kvote, kako določiti komisijo za določitev kvot, kako v bistvu nadzirat potem samo izvajanje namena tega zakona in tako naprej. Ravno tako smo se usklajevali tudi z Zakonodajno-pravno službo in službo Vlade za zakonodajo in upam oziroma menim, da smo se z vsemi službami ustrezno uskladili v fazi same priprave zakona.

Ravno tako smo ta zakon predstavili tudi na Svetu za kmetijstvo, kot pa svetovalnemu organu ministra za kmetijstvo in na nek način poskušali ugoditi večini pripomb. Tistim, ki so bile smiselne, smo jim tudi ugodili. Seveda vseh pa zaradi usklajevanj na medresorskem nivoju seveda nismo uspeli uskladiti s to našo – bomo rekli – strokovno javnostjo.

Toliko na kratko, ker je tudi zakon kratek. Tako da hvala lepa za besedo, predsedujoči.