Spoštovani predsedujoči hvala za besedo. Lepo pozdravljeni vsi poslanci, poslanke in tudi vsi ostali prisotni. Predlog novele zakona M prinaša spremembe na pomembnih področjih, med drugim tudi na področjih, ki se nanašajo na najranljivejše skupine posameznikov, kot so na primer potrošniki, posamezniki, ki se znajdejo v stiski in jim grozi izguba doma. Potrebno se je pa zavedati, da je izvršilni postopek primarno namenjen upniku, da doseže prisilno uveljavite svoje obveznosti, vendar tega cilja ni mogoče doseči za vsako ceno in na kakršenkoli način. Rešitve so v skladu in sledijo odločbam Ustavnega sodišča Republike Slovenije in tudi zelo pomembni, nedavni določbi sodišča Evropske unije, ko gre za dosedanje učinkovitega varstva potrošnika in implementacijo direktive o varstvu potrošnikov. Prav tako nove rešitve omogočajo tem ranljivim skupinam celostno pomoč in sicer, da sodišče posameznika v stiski seznani z njihovimi možnostmi oziroma, da se seznani pristojne institucije, da priskočijo na pomoč. Takšna celostna rešitev problema je praviloma tudi v interesu upnika, da pride na dogovorni način do poplačila svoje terjatve oziroma izvršitve sodne odločbe. Novela, ki je danes pred vami ureja tudi druga področja in sicer izvršbo v družinskih zadevah, širše možnosti za poenotenje in razvoj sodne prakse tudi na izvršilnih področjih z dopustnostjo revizije, hišne živali ne morejo biti predmet izvršbe, spremembe na področju delovanja izvršiteljev s ciljem preprečitve nedovoljene prakse. Dovolite, da na kratko predstavim najpomembnejše spremembe.

Prva je jasna ureditev položaja dolžnikov v primeru deložacije nepremičnine, ki je dolžnikov dom. S predlogom zakona se uresničuje ustavna odločba Republike Slovenije iz lanskega leta in se spreminja ureditev odloga, kadar gre za primere izvršbe za izpraznitev in izročitev, torej deložacije stanovanjske nepremičnine, ki je dolžnikov dom. S tem se uresničuje argumentacija Ustavnega sodišča, da mora sodišče ob odločanju o odlogu iz posebno upravičenih razlogov ob tehtanju nasprotujoč si interesov in upoštevanju vseh okoliščin primera poiskati pravično ravnovesje med varstvom položaja upnika in dolžnika. Predlagana ureditev omogoča določitev odloga, kadar dolžnik izkaže, da si bivanjske problematike ni mogel urediti drugače in bi za nadaljevanje izvršbe v večji meri ogrozilo položaj in interese dolžnika, kot bi odlog izvršbe ogrozil položaj in interese upnika. Sodišča lahko določijo odlog za največ šest mesecev, s tem da se odlog lahko dovoli večkrat.

Druga predlagana ureditev je ureditev položaja potrošnikov, ko gre za izvršbo na podlagi notarskega zapisa. Na področju varstva potrošnikov je v zadnjih letih prišlo do več pomembnih odločitev sodišča Evropske unije, na zadnje v zadevi Aleš in Jožef Kuhar proti Addiko Bank d.d., ki jo je sprožilo slovensko sodišče in se nanaša na direktivo o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah. Ključna ugotovitev sodišča Evropske unije je, da morajo države članice v primeru, ko se izvršba lahko začne(?) na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa potrošnikom zagotoviti ustrezna in učinkovita sredstva za preprečevanje nadaljnje uporabe nedovoljenih pogojev v pogodbah, ki jih s potrošniki sklenejo prodajalci ali ponudniki. V primerih, ko potrošnik uveljavlja, da je notarski zapis neveljaven se izvršba do odločitve sodišča glede tega vprašanja, torej ali je notarski zapis veljaven ali ne, ne sme nadaljevati. S predlogom zakona se potrošnikom nad katerimi se vodi izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa, zato omogoča učinkovito varstvo njihovih pravic. Ključna rešitev je oblikovana v smeri, da sodišče zavaruje potrošnika, ki uveljavlja neveljavnost notarskih zapisov na načinov, da i izvršbo odloži vse dokler se vprašanje veljavnosti ali neveljavnosti izvršilnega naslova ne razreši. Predlagano ureditev vsebuje tudi varovalka za varstvo upnika in predvideva, da dolžnik, potrošnik tožbo mora zaradi pospešitve postopka vložiti v 30-ih dneh od kar ga je opozorilo izvršilno sodišče. Če iz trditve dolžnika in izvršilnega naslova očitno izhaja, da dolžnik nima izgledov za uspeh, izvršilno sodišče odloga ne dopusti. Prav tako zaradi pospešitve postopka je predlagano, da mora pravdno sodišče postopek v zvezi s tožbo izvesti kot prednostno zadevo brez odlašanja. Predlagana rešitev ohranja enega od bistvenih načel izvršilnega postopka, to je načelu stroge formalne legalitete, po katerem izvršilno sodišče ne sme presojati zakonitosti in pravilnosti izvršilnega naslova, na podlagi katerega je predlagana izvršba, temveč je ta naloga pravdnega sodišča, kar je tudi sistemska rešitev.

Tretja sprememba se nanaša na revizijo. S predlogom zakonom se širi možnosti intervencije Vrhovnega sodišča tudi v izvršilnih zadevah z namenom oblikovanja enotne sodne prakse. Ocenjujemo, da se v fazi dovolitve izvršbe odpirajo pomembna in za izvršbo odločilna pravna vprašanja glede katerih bi moralo imeti Vrhovno sodišče Republike Slovenije kot najvišje sodišče splošne pristojnosti v državi, ki mu je zaupana skrb za enotno sodno prakso in je na razvoj možnost dopustiti revizijo tudi na predlog dolžnika. Z rešitvijo se sledi začrtanemu konceptu dostopa strank do Vrhovnega sodišča v noveli ZPPE in s pristopom postopih korakov nadaljuje pot začrtana s prejšnjo novelo Zakona o izvršbi in zavarovanju novele L, ki je prvič omogočila revizijo v izvršilnem postopku. Za preprečitev zlorabe in možnosti podaljšanja postopka izvršbe se hkrati izrecno ureja, da dolžnik lahko izposluje odlok izvršbe šele, ko vloži revizijo, ki jo je Vrhovno sodišče na njegov predlog že dopustilo.

Četrta sprememba se nanaša na živali kot predmet izvršbe, torej živali v izvršbi in zaščita hišnih živali pred njeno izvršbo. Nedavna novela stvarnopravnega zakonika je živalim podelila poseben status in pravni položaj v slovenskem pravnem redu. Živali niso stvari, ampak čuteča živa bitja. S tem se je postavilo tudi vprašanje ustreznosti izvršbe na živali kot domače ljubljenčke. Nekatere živali imajo za lastnike posebno vrednost, saj med njimi in lastniki nastane posebna navezanost. Rubež oziroma izvršba bi posegla v dobrobit in bi povzročila trpljenja tako živali kot njenemu lastniku. 3. člen Zakona o zaščiti živali prepoveduje povzročanje trpljenja, bolezni ali smrti živali brez utemeljenega razloga. Pri iskanju odgovora na vprašanje, katere živali izvzete iz izvršbe smo se odločili za domače živali, kot izhaja iz Zakona o zaščiti živali. To pa so psi, domače mačke, sobne ptice, mali glodavci ter terarijske, akvarijske in druge živali, ki so namenjene za družbo, varstvo in pomoč človeku. Menimo, da je te živali potrebno obravnavati drugače kot druge predmete, ki so v izvršbi predmet rubeža in prisilne prodaje. Ker pa je po Zakonu o zaščiti živali definicija hišnih živali odprta bodo iz izvršbe lahko izvzeti tudi na primer konji in druge živali, kadar bodo namenjene za družbo, varstvo in pomoč človeku.

Naslednja sprememba se nanaša na izvršbo v družinskih zadevah. Odvzem otroka pomeni hud in boleč poseg v otrokovo življenje, zato ga je treba izvesti humano in za največjo mero občutljivosti. Za primere, ko v postopku prisilne izvrše odločbe o varstvu in vzgoji obstajajo okoliščine zaradi katerih takojšnja izvršba z odvzemom otroka ne bi bila v skladu z varstvom koristi otroka, se v predlogu zakona določa možnost, da se tudi v tem postopku omogoči odložitev ali prekinitev tega postopka. Določajo se tudi druge izboljšave na tem področju, ki lahko na zakonski ravni prispevajo k temu, da je odvzem otroka izpeljan strokovno, odgovorno in z vso skrbnostjo ter ustreznim delovanjem vseh udeleženih, kar je skrbno načrtovan in so vloge sodelujočih natančno opredeljene. Na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije se je glede odvzema otrok oblikovala multidisciplinarna strokovna skupina, sestavljena iz predstavnikov sodišč, Centrov za socialno delo, izvršiteljev in policije, ki je oblikovala priporočljiv protokol ravnanja v takšnih situacijah. Rešitve gredo v smeri večje fleksibilnosti izvršilnega postopka v teh primerih, predvsem da se omogoči čim boljšo pripravo, ki bo rezultirala v takšni izvedbi, ki bo hitra in za otroka čim manj stresna. Na področju začasnih odredbe o družinskih razmerjih predlog vsebuje rešitve za pospešitev navedenih postopkov na način, da se strankam ob zagotovitvi vseh ustavno pravnih jamstev omeji možnosti vložitve ugovora, če iste razloge lahko uveljavijo s pritožbo in je že v postopku na prvi stopnji zagotovljena kontradiktornost. Sodiščem se s predlogom zakona podajajo tudi večja pooblastila pri izbiri izvršitelja, mogoče bo določiti več izvršiteljev za primere, ko mora priti do sočasnega odvzema več otrok iz različnih institucij. Zaradi preprečitve o zastoju v postopku je določeno, da lahko sodišče namesto poimensko določene strokovno usposobljene osebe za sodelovanje v postopkih odvzema določi tudi institucijo. Naslednja in tudi zadnja predstavljena sprememba je delovanje izvršiteljev. Glede na nedavne spremembe Zakona o sodiščih glede delovanja sodišč v izrednih razmerah se temu prilagajajo tudi določbe ZIZ, ki urejajo delovanje izvršiteljev v teh razmerah. Z dopolnitvijo oziroma določitvijo disciplinskih kršitev glede dela izvršiteljev, pa se tudi zaostruje disciplinska odgovornost izvršiteljev z dodajanjem novih disciplinskih kršitev z namenom preprečitve in sankcioniranja nedopustnih praks. Glede teh praks smo bili seznanjeni in na ministrstvu načrtujemo tudi nadzore, ki bodo pokazali ali je potrebna sprememba trenutne normativne ureditve na tem področju. Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora Republike Slovenije je k besedilu predloga novele podala mnenje, za katero se zahvaljujemo. Ocenjujemo, da amandmaji in njihova obširna pojasnila po našem mnenju ustrezno odgovarjajo na vse izpostavljene točke v mnenju Zakonodajno-pravne službe.

Toliko torej uvodoma. V nadaljevanju v razpravi smo pripravljeni podati še vse dodatne obrazložitve. Hvala.