Spoštovani gospod predsednik hvala za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci. Višje sodišče v Ljubljani je vložilo zahtevo za oceno ustavnosti, saj je ocenilo, da ureditev devetega odstavka v zvezi s prvo točko drugega odstavka 112. člena ZFPPIPP je v nasprotju z Ustavo Republike Slovenije. Izpodbijana določba ureja začasno ustavitev imenovanja za upravitelja v novih zadevah. To posledično pomeni razrešitev upravitelja s strani sodišča v vseh postopkih zaradi insolventnosti in likvidacije, v katerih je bil imenovan. Vlada je k zahtevi za oceno ustavnosti citiranega člena sprejela mnenje in ga dne 26. 11. lani posredovala v Državni zbor. Po mnenju Vlade določba 112. člena ni neskladna z ustavnopravnim načelom domneve nedolžnosti, ki ga določa 27. člen Ustave. Omejitev iz 112. člena je ukrep začasne narave. Z ukrepom se do pravnomočne odločitve upravitelju začasno omeji opravljati in izvrševati naloge v postopkih zaradi insolventnosti, zato ne pomeni dokončne odločitve o prenehanju funkcije upravitelja in s tem posledično odvzema dovoljenja. Vlada nadalje meni, da določba 112. člena tudi ni v nasprotju s 15. členom Ustave, ki določa način in neuresničevanja(?) in omejevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Razlog za takšno stališče je, da ukrep začasen, ki je časovno jasno determiniran. Namreč preneha v primeru, če upravitelj v kazenskem postopku ni spoznan za krivega storitve očitanega kaznivega dejanja. Zato ne pomeni dokončne odločitve o prenehanju funkcije upravitelja in odvzema dovoljenja zgolj že zaradi uvedbe kazenskega postopka. Po mnenju Vlade je cilj, ki ga zasleduje izpodbijana določba sorazmeren, glede na posledice začasnega ukrepa. Ne samo v javnem interesu, ampak je tudi v interesu glavnih strank stečajnega postopka torej upnikov, da se upraviteljem, katerim se očita storitev kaznivega dejanja za čas trajanja kazenskega postopka ne imenuje za upravitelja o novih zadevah. V zadevah, ki pa so v teku pa se jih razreši. Po drugi strani pa se z določbo prekomerno ne posega v položaj upravitelja v smislu, da bi prenehalo njegovo dovoljenje. Za določen čas je le zadržano upravljanje njegovih nalog v postopkih zaradi insolventnosti. Po mnenju Vlade izpodbijanja določba tudi ni v nasprotju z načelom pravice do sodnega varstva, ki ga določa 23. člen Ustave. Prav tako tudi v nasprotju z načelom pravice do pravnega sredstva, ki ga določa 25. člen Ustave. Nadalje Vlade meni, da določba devetega odstavka v zvezi s 1. točko drugega odstavka 112. člena ni v neskladju s 14. členom Ustave, ki določa enakost pred zakonom. Ureditev začasnega prenehanja dodeljevanja novih zadev upravitelju ne pomeni neenakega obravnavanja v primerjavi z ureditvijo začasnega suspenza kot to velja za sodnike, državne tožilce, odvetnike, izvršitelje in notarje. Izpodbijanja določa tudi ni neskladna za 49. in 74. členom Ustave, ki določata svobodo dodela ter svobodno gospodarsko pobudo. Upravitelj namreč svojih storitev ne opravlja na trgu, opravlja z zakonom določene naloge oziroma javna pooblastila v sodnih postopkih, v katerih je imenovan, pri čemer je njegovo plačilo vnaprej določeno s tarifo. Zato je dolžnost in obveznost države, da v primeru nastopa zakonskih razlogov za začasno ustavitev imenovanja v novih zadevah upravitelja začasno ustavi pri opravljanju njegove funkcije. Namen je zaščita vseh udeležencev v sodnih postopkih, v katerih je upravitelj imenovan. Vsi pogoji in razlogi za omejitve zaradi varstva pravic drugih, predvsem zaradi varstva upnikov v stečajnem postopku so v obravnavanem primeru določeni na zakonski ravni. To pa nikakor ne more biti v nasprotju z določbo 74. člena Ustave. Glede na navedeno Vlada meni, da izpodbijana ureditev ni v neskladju z Ustavo. Hvala.