Hvala lepa za besedo.

Zakon o delovnih razmerjih v svojem 7. členu pravi, da je spolno nadlegovanje kakršnakoli oblika neželenega, verbalnega, neverbalnega ali fizičnega ravnanja ali vedenja spolne narave z učinkom ali namenom prizadeti dostojanstvo osebe, zlasti kadar gre za ustvarjanje zastraševalnega, sovražnega, ponižujočega, sramotilnega ali žaljivega okolja. Na žalost smo priča takim situacijam vse večkrat, v medijih pa že nekaj let spremljamo zgodbe o spolnem nadlegovanju v akademskem prostoru.

Posledice spolnega nadlegovanja so grozovite, žrtve pa se lahko soočajo s psihološkimi, čustvenimi in telesnimi težavami. To je lahko strah, jeza, sram, krivda, občutek nemoči, krivice, to ima za posledico tesnobo, depresijo, izgubo motivacije, lahko tudi napade panike, težave koncentracije, posttravmatsko motnjo, seveda celo gre do možne zlorabe prepovedanih substanc, razmišljanj o samomoru, prisoten je povišan nivo stresa, žrtve čutijo glavoboli, slabosti in imajo težave s spanjem. In, kljub resnim posledicam takih zavržnih dejanj, se zdi, da v našem prostoru in niti v akademskem prostoru, ne moremo zagotoviti varnega okolja.

Predlagatelji zato menimo, da ne glede na to, da so ta dejanja prisotna povsod, torej tudi v akademskem prostoru in so absolutno nedopustna, neetična, ter zavržna in pričakujemo konkretna dejanja pristojnih, s katerimi se bo ta dejanja obsodilo in preprečilo podobne primere v prihodnosti. Od današnje razprave si obetam, da bomo prišli do zaključkov, ki bodo imeli konkretne učinke, ki bodo rezultirali v tem, da bo naše delovno okolje, konkretno danes govorimo o akademskem delovnem okolju, izobraževalnem delovnem okolju, vendarle varno in pa etično, ter dostojanstveno.

Hvala.