Hvala za besedo. Gospod predsednik, gospe poslanke, poslanci in ostali vabljeni. Moje ime je Peter Mirt. Prihajam iz Obrtno-podjetniške zbornice, natančneje sem avtobusni prevoznik – prevoz oseb, hkrati sem pa na sami obrtni zbornici podpredsednik sekcije in predsednik avtobusnega odbora.

Kaj reči? Na strokovno plat se ne bom veliko podajal, ker so že moji predhodniki povedali, kot gospod državni sekretar in kakor gospod Igor Velov. Sam lahko kot človek, ki prihajam iz branže, rečem, da težko poslušam besede predlagatelja, ki jih dejansko trosi vsepovprek in dejansko mene in veliko, veliko večino, upam trditi, slovenskih prevoznikov, lahko rečem tudi žali enostavno, če se izrazim po domače kmečko. Moram reči, da nisem govornik , mogoče bom kaj bolj po domače povedal, ampak kljub vsemu bom skušal zajeti vse podrobnosti v tem času, ki ste ga mi dodelili.

Glejte, da samo povem glede zaposlovanja. Velika večina slovenskih podjetij bodisi v potniškem in tovornem prometu je majhnih in mikro podjetij. To so po večini družinska podjetja, katera brez alternativ v zaposlovanju ne morejo delati. Sam konkretno zaposlujem, upravljam z desetimi vozili, imam osem zaposlenih in upam in tako kaže, da bo moje delo nadaljeval tudi moj sin. Kljub temu, da smo v tem času lockdowna in vsega, lahko zatrdim in iz svojih izkušenj povem, da še vedno držimo s pomočjo tudi države ljudi na čakanju. To pomeni, da ohranjamo delovna mesta in želimo, da so ti ljudje naši zaposleni tudi jutri. To ne samo, da so naša družinska podjetja, to so dejansko vsi ti naši zaposleni, so del naših družin. Tako, da težko sprejmem govorice, da negativno delamo z našimi delavci in da jih silimo. Z veseljem povem, da večinoma zaposlenih so pri nas 10, 15, 20 let, da se že tudi njihova rodbina odloča, da pri nas dela. To pomeni, da če bi bilo tako kot navaja predlagatelj, se najbrž nebi ljudje delavci zadrževali pri nas toliko leta in tudi njihovi potomci prihajali na naše delo. Zato kar se tiče zaposlovanja smatramo, da je diskriminatorno, da samo branža prevozništva nebi imela alternativ in da je pri nas nujno potrebno, da uporabljamo delo upokojenca za občasna dela, za prekomerna dela, za izpad zaradi bolniških in določenih zadev, da je nujna pomoč družinskega člana v družinskem podjetju in da je tudi nujna občasna pomoč s.p. t.i. voznika. Poglejte, vse je zapisano, vse je dorečeno in čisto vsa ta dodatna dela imajo svoje omejitve. Ne rečem, tudi sam sem priča temu, da se tudi to zlorablja. Tudi meni in vsem dobrim podjetjem je to nelojalna konkurenca. Zato smo že na obrtni in na gospodarski zbornici apelirali nekajkrat na nadzorne službe, da to uredijo. V prid temu, da pa združenja obrne in gospodarske zbornice želimo izločiti nelojalno konkurenco, je bil predlog pridobitev pogojev za pridobitev licenc, sprememba pogojev za pridobitev licenc. Tukaj nam je prisluhnilo ministrstvo za promet in smo skupaj našli rešitev, katera tudi omejuje in določa zaposlovanje. Tako, da je težko poslušati, da se zmerja nas kot izkoriščevalce in ker želimo tudi red na tem področju.

Mogoče še dodam kar se tiče dodatne papirologije gospod pred mano je lepo povedal. In ne morem razumeti, da nekdo, ki prihaja iz predlagatelja mlajših vrst, da birokratsko papirološko omejuje in nam dodaja neko nalogo danes, ko poznamo elektronski sistem, in tudi je lepo povedal, in imamo s pritiskom na en gumb lahko tekoče in trenutno stanje, kdo je zaposlen, kdaj je plača in na kakšen način je delavec obravnavan. Lahko povemo, da tudi v tujino, ko moramo prestopiti meje, je v tujini zakon jasen. Obrazec A1 je neobhoden in ve se, na kakšen način prevoznik pridobi obrazec A1 – samo z zaposlitvijo. In tukaj ne vem, zakaj bi izumljali toplo vodo, ker jo je že nekdo izumil pred nami. Pa tudi narava dela je takšna, da voznik naklada tukaj, voznik naklada drugje, danes mu je nakazana plača, jaz bom pa naredil 200 kilometrov, da mu bom prinesel plačilno listo, no. Mislim, da se moramo.

Če je pa želja predlagatelja omejitev prekarstva, smo pa mi že pred nekaj leti, ko je bil dobesedno copy-paste tega predloga na mizi, in sam sem takrat sodeloval, predlagatelju ponudili roko. Pridite, oglasite se na našem združenju, najdimo skupno rešitev, da bo za vse prav. In je bil odgovor, da se s predstavniki kapitalistov ne bodo pogovarjali. Škoda. Mi nismo kapitalisti, jaz samo upravljam z lastnimi sredstvi in z, bom rekel vsem svojim premoženjem. Lahko rečem, da je takrat poslanec, ki tudi danes tukaj sedi, ki je bil takrat še v tisti poslanski skupini, pa izkazal interes, da bi se le pogovarjal. Žal so se tudi njihova pota razšla in dejansko ni interesa. In samo zmerjanje in omalovaževanje branže prevozništva in lastnike, ki opravljamo to delo in tvegamo svoje družine, zanemarjamo svoj čas in dajemo kruh, jaz lahko rečem, ogromno ljudem, da se za tisti del mogoče, ki imamo vsi enako željo in da to prekarstvo spravimo na minimum, za božjo voljo, bi moj oče rekel, usedimo se in se pogovorimo. Če vam je interes. Sam sem, kot sem dejal, podpredsednik sekcije za promet in še vedno vam pravim: mi nismo predstavniki kapitalistov, mi smo predstavniki prevoznikov. In prevozniki smo čisto nekaj drugega. Če imate res interes, najdimo skupno rešitev, pa bodo mogoče vaše pobude in naši strokovni, naši praktični pogledi lahko prinesli rešitev.

Tako, da lahko bi vam govoril še veliko, govoril iz prakse. 30 let opravljam to dejavnost in dejansko, kot sem rekel, delavce imamo kot družinske člane, zaposlujemo redno, ker to je interes dobrega in kvalitetnega dela. Apeliramo pa še enkrat na vse nadzorne organe, da izločijo plevel od zrna, tudi to je naša želja. Zrnje in plevel je treba ločiti. In ko bomo enkrat to naredili, in, gospodje poslanci, to je vaša naloga, da boste z mirnim pristopom, dobrimi predlogi, ki pijejo vodo in ki ne zajedajo samo v slovensko prevozništvo in ne posegati v tisto, kar že določa evropska unija, Mobility package 1 in 2, in tisto, kar že imamo, in naredimo nekaj, da bo za vse dobro, da bomo mi kot prevozniki delali v zdravem okolju, da ne bomo obremenjeni in da bodo tudi naši zaposleni bili zadovoljni.

Hvala lepa.