Hvala lepa, gospa predsednica. Spoštovani varuh, cenjene poslanke in poslanci, spoštovani gostje in gosti.

Zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih je bil sprejet leta 1983. Ko ga pogledamo, vidimo, da je vse skupaj 2 strani, 15., 16. členov. Členi so tudi zelo kratki. Avtorja tega zakona sta še živa, glavna pisca, oba upokojenca in povedala sta, da je bil glavni namen, zakaj se je tistega leta to naredil, pobuda samih ljudi z motnjami v duševnem razvoju in najtežje gibalno oviranih, da se jim zagotovi minimalna socialna varnost, zato, ker so nezaposljivi. To je bil temeljni namen takrat in od leta 1983, se ta zakon do leta 2019, pravzaprav vsebinsko ni spreminjal. Tako da, niti nima veliko sodne prakse, ni povezane z njim, niti nekih znanstvenih člankov, niti komentarjev in zato je pač prišlo do situacije, o kateri se danes pogovarjamo in to je na nek način Apologia Pro Vita Sua, zagovor našega življenja, da se na začetku že lahko v imenu Vlade, v imenu ministrstva opravičim, da je prišlo v nekih konkretnih primerih, v majhnem številu, zelo majhnem številu, do tolmačenja, ki je bil v škodo nekaterih posameznikov.

To tolmačenje, ki ima za posledico današnjo sejo, je bilo tam v letu 2019, mislim, da takrat enkrat, 2018, ustno tolmačenje enemu centru za socialno delo, preko katerega je potem prišla informacija, kot ste rekli, da gre, slaba novica se tudi žal razširi. / oglašanje iz dvorane/ Ne, pred 2010… Ja… 2019 je bil že nov Zakon o socialnem vključevanju, sprejet.

V konkretnih primerih, torej, če govorimo predvsem o Kamniku, je invalidska komisija na ZPIZ-u, ki je ocenjevala invalidnost, ugotavljala, da ne more dat dokončnega mnenja, dokler se te osebe še najtežje gibalno oviranih, šolajo, ker bo po končanem šolanju potem ugotovila, ali so zaposljivi ali niso zaposljivi. Zakon jasno definicijo da, da upravičenci so do invalidnine in dodatka, tisti, ki so zaradi zmerne, težke teže in najtežje motnje v duševnem razvoju in najtežje gibalne oviranosti, nezaposljivi.

Zato je pač v konkretnem primeru, komisija se odločala, da bo dala svoje mnenje šele po končanem šolanju in tukaj je prišlo do tega vmesnega časa, ko nekateri žal niso imeli te pravice. Mi smo se s temi primeri, konkretnimi, seznanil, tam v letu 2019, 2020, v začetku, torej pred nastopom te Vlade. Kolegica je bila Valentina Vehovar, z menoj v. d. generalne direktorice Direktorata za socialo. Pravi, da so naredil poizvedbo in prvi primer, ki je bil, je bil rešen pozitivno, ker je bila ustna vloga in so dal tolmačenje, torej, če je ustna vloga, lahko po ZUP-u tudi velja in zato je rešeno, pozitivno.

Potem je ministrstvo naredilo v tistem času tudi poizvedbo po centrih za socialno delo in kot imamo informacije, so bili še trije primeri rešeni na enak način, torej, ker je bila ustna vloga. Žal je pa prišlo do tega, da ljudje tudi niso dali vloge, ker je bilo tolmačenje tako, kot ga je gospod poslanec uvodoma tudi navedel.

V letu 2020 se je žal ministrstvo, predvsem smo imel Covid, ves čas. Zato se tudi opravičujemo, da nismo imeli več aktivnosti v to smer. Ampak, ta minister, to ministrstvo, ta Vlada, spoštuje pravo. Ta Vlada ima posluh za ranljive skupine in minister, ministrstvo in Vlada, je sposobna priznati, da tudi naredi kdaj kaj narobe in v tem primeru gre za tolmačenje, ki ni bilo v korist, ni bilo, sledilo intenci zakona in zato, hvala, opozorilo varuha, ki nas je opozarjal, hvala tudi poslankam in poslancem.

Kot sem poslušal predlog sklepov, pravzaprav z nobenim nimamo kakšnih posebnih težav. V treh dneh je zelo težko tisti prvi sklep realizirat. Mislim, da bi bilo dobro, če je kakšnih 14 dni. Za drug sklep, težko, ne vem, kako je možno, glede, po ZUP-u, ne vem, če je to možno, ga realizirat. Najtežja morda, je zgodba v zvezi s tem, kar ste rekli, da moramo na en poljuden način pripravit informacijo o pravicah invalidov. Tisti, ki že dalj časa delamo na tem področju, vemo, da so pravice invalidov zapisane v najmanj 70. zakonih. S področja, če začnemo, otroškega varstva, družine, izobraževanja, trg dela, delovno razmerje, transport, gospodarstvo, pravosodje, pravzaprav ni ministrstva, ki se ne bi na nek način soočal.

V času, ko sem bil jaz direktor direktorata na ministrstvu, smo naročili na Inštitutu za socialno varstvo eno študijo, taka debela je ratala, kjer so našteti predpisi, so zraven napisani tudi, koliko je uporabnikov, koliko denarja. Mi se, zavežemo se, da bomo naredil, recimo, v roku 30., 60. dni, pravice z našega področja ministrstva in jih tudi na poljuden način objavil na spletu. Ravno tako se zavezujemo, da bomo zelo hitro naredil predlog zakona, ki bo popravil krivice, ki so bile narejene tej skupini. Seveda, s tem moramo pazit, da ne bo nekdo dvakrat dobil, to je, pač, ne moreš eno pravico dvakrat uveljavit. Ampak, to bomo naredil, tako kot smo naredil, recimo, ne vem, zdajle imam pred seboj predlog enega zakona, ki ga boste v kratkem dobil, zaradi izplačila neizplačanega dodatka za pomoč in postrežbo slepim, recimo. To je isto, zakon, ki ima 8 členov in verjetno bo ta zakon tudi imel ene 8 do 10 členov.

Tako da, če povzamem, se opravičujemo vsem tem posameznikom, ki niso mogli uveljavljat, zaradi tolmačenja, ki pa je posledica, kot sem rekel, tudi skromnega zakona, različnih, tudi možnosti različnega tolmačenja. Mi smo sposobni priznat, da smo naredil kaj narobe in kar naredimo narobe, bomo probal popravit.

Hvala lepa.