Govor

Željko Cigler

Hvala lepa, predsednica, za besedo. Spoštovani gostje, gosti, gospod varuh, državni sekretar, kolegice in kolegi.

V čast mi je, da lahko danes govorim o zadevi, kot prvi, kot predstavnik predlagateljev te točke, čeprav s težkim srcem to govorim, ker sem tudi sam v družini, kjer se s takšnim problemom srečamo. Slovenija je pravna in socialna država in zakoni v tej državi bi morali biti, veljati, na prvem mestu, še posebej, ko rečemo socialna država, na socialnem področju, tu prizadetih ne bi smelo biti, niti v revščini, še najmanj pa, če gre tukaj za ljudi, ki so ranljive skupine, ki so invalidi, ki moramo zagotoviti pogoje za enakopravno življenje, in ta komisija, tudi v preteklosti, vem, se je s temi stvarmi ustrezno ukvarjala.

Gre za to, da govorimo danes o pravicah, ki gredo invalidom, nekoč, do leta 2018, po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih, danes pa v Zakonu o socialnem vključevanju invalidov. Zlasti gre za pravico do nadomestila za invalidnost in še nekatere druge, vendar je ključna prva pravica. Še posebej, ko govorimo o invalidih, njihovih starših, skrbnikih, svojcih, je to življenje, ki le zahteva malce drugačne pogoje, za to je potrebno imeti več sredstev, več omogočenih možnosti, da se enakopravnost lahko vzpostavlja, da ne bom rekel narobe…

In moram reči, da sem bil tudi jaz eden izmed tistih, ki smo bili v decembru 2020 in januarja 2021, v oddaji RTV-ja, Tednik, seznanjeni s tem, da se veliki skupini ljudi, ne vemo, koliki, tudi to je problem, dogajajo krivice, ker se jim kršijo jasna določila Zakona o socialnem vključevanju invalidov, ki jim pravice, finančne in tudi druge materialne, zagotavlja zaradi njihovega statusa. Pri tem je bilo ugotovljeno, da kljub temu, da so prizadeti dajali vloge na centre za socialno delo, so jih tam zavrnili najprej iz razloga, da jim pravica, kot je nadomestilo za invalidnost, ne pripada, ker so v fazi izobraževanja, bodisi študent, bodisi dijak, oziroma, so dobili preprost odgovor, da jim pravica ne pripada, oziroma, če se bojo za njo, če jo bojo uveljavljali, do nje ne bodo upravičeni in ta informacija, vemo, star pregovor pravi, slab glas, tudi slab glas se poleg dobrega širi v deveto vas.

Mnogi, ki so za te informacije, pridobljene iz uradnih inštitucij, to je centrov za socialno delo, ko so se pridobile in so jih predali naprej, se mnogi, ki so do te zakonsko opredeljene pravice, za katero so zagotovljena sredstva, niso prijavili, dali vloge, praktično so tudi ostali brez nje. Prizadeta je bila zelo velika skupina ranljivih ljudi naše družbe, ki so naši enakopravni državljanke in državljani in to invalidi in to želimo z današnjo sejo oziroma poskušamo začeti to zadevo popravljati.

Pomembno je, da tudi, ko so se mnogi prizadetih obrnili na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti… / oglašanje iz dvorane/ Ja, dobro, socialno ministrstvo… So dobili ustno praktično odgovore, ki so jih nekje odvračali od tega, da bi vloge preprosto vložili. Minist…, oziroma, prihajalo je do situacij, kot je bilo tudi s strani prizadetih na televiziji ugotovljeni, da so se tako v centrih za socialno delo, kot ministrstva, sklicevali eden na drugega, prelagali odgovornost, pravica se je pa vztrajno kršila dolga, dolga leta.

Zato mislim, da je zelo pomembno, da je varuh človekovih pravic, ki je tudi sodeloval v teh prispevki pri Tedniku RTV-ja, jasno povedal, da, citiram: »Nadomestilo pripada vsaki polnoletni osebi z motnjami v duševnem in telesnem razvoju. To je zakonska podlaga in je dejstvo.« Pojasnil je tudi, da je oblastni organ, ne glede na to, ali je odločbo izdal ali ne, kršil pravico neke osebe do transferja, ki mu jo je država dolžna izplačati na podlagi tega zakona. In mnogi, kot sem že prej povedal, so bili prav zaradi teh konfuznih situacij uradnih organov, ki so plačani in pooblaščeni za to, da izvajajo zakone, bili zavedeni in niso izdali, niso podali vloge. Zato bomo tudi konkreten sklep glede tega, na koncu, kot predlog, predlagali.

Kot sem že prej rekel, pomembno je, da tisti, ki vlog za pridobitev do nadomestila niso vlagal in so to naredil na podlagi napačnih informacij, je danes vprašanje, kako bodo lahko to pravico od takrat naprej, ko jim je sigurno po zakonu nastopila, lahko uveljavljali. In oškodovani so torej vsi, tako tisti, ki so vloge oddal, pa dobil zavrnjene, tisti, ki so jih praktično zavrnili že na samem okencu pristojnega organa, to je na centrih za socialno delo oziroma tisti, ki so na podlagi teh informacij, ki so jih izvedeli, ko se je, tudi invalidi in te strukture, socialno ogrožene, različno družijo in si med sabo dajejo, predajajo različ…, informacije in to so pomembne informacije, so se na podlagi te informacije odločili, da preprosto vloge ne bodo vložili.

Varuh, moram reči, je tudi ugotovil, zopet govorim o teh javno izjavljenih zadevah, sicer pa je danes med nami in bo verjetno tudi imel svoje mnenje zraven. Ugotovil, da so se centri za socialno delo po državi odločal popolnoma različno, da so ponekod se lahko celo te pravice tudi uveljavile, kar je gotovo malce, ne malce, pa v celoti, v neskladju s 14. členom Ustave Republike Slovenije, ki pravi, da smo pred zakonom, zdaj, nekje, enaki si in si v tej državi, glede izhajajo…, ne moremo, različno obnašat do istega zakona in pravice, ki iz tega zakona izhajajo, invalidom, jih različno tudi priznavati. In je tako tudi nesprejemljivo, da starši niso dobili pravih informacij oziroma, da centri za socialno delo niso bili samostojni…, sposobni, da bi samostojno tolmačili tako zakonodajo, ki v tem delu nikakor ni nedvoumna. Ni dvoumna, je jasna in ne pušča prav nobenega dvoma, da se pravica do nadomestila za invalidnost ne izključuje z statusom dijaka in študenta. Mislim, zaradi vsega tega navedenega, kar sem povedal, kar nam je že dosti tudi jasno, predlagamo, da pristojno ministrstvo seznani danes našo komisijo in tudi javnost in vse prisotne, z pojasnili, kar se tega proble…, kar se problema, ki sem ga predstavil, tiče.

Predlagamo tudi, da se potem, po razpravi, komisija opredeli za sledeče sklepe, samo kratko bom vsebino, njihovo povedal, da Komisija za peticije, človekove pravice in enake možnosti poziva Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, naj centrom za socialno delo v roku treh dni izda navodilo, da so polnoletni invalidi s statusom dijaka ali študenta, v skladu z 3. in 5. členom Zakona o socialnem vključevanju invalidov, upravičeni do nadomestila za invalidnost.

Drugič, da komisija ministrstvu predlaga, naj v vseh centrih za socialno delo in v enotah teh centrov, v roku 15. dni opravi poizvedbo, ali obstajajo primeri zaradi statusa dijaka ali študenta, zavrnjenih vlog, za pridobitev pravice do nadomestila za invalidnost in vsem upravičencem, ki jim je bila vloga iz tega razloga zavrnjena, nemudoma izplača vsa neizplačana nadomestila.

Tretjič. Komisija predlaga na ministrstvu, naj pravico do nadomestila za invalidnost prizna vsem invalidom, ki bi to pravico lahko oziroma morali prejemati in ministrstvo pa zaradi napačnih informacij, s strani centrov za socialno delo, zanje niso zaprosil, in ministrstvo naj nadomestila za invalidnost za nazaj izplača vsem invalidom, ki so ob dopolnitvi polnoletnosti izpolnjevali zakonske pogoje za pridobitev te pravice.

Dalje, mislim, da je to tudi zelo pomembna zadeva, ki bi mogla bit v eni normalni, pravni državi, praktično praksa, to je, da komisija poziva ministrstvo, da v roku 30. dni pripravi enostavno razumljive podatke vseh pravic, ki jih lahko uveljavljajo invalidne osebe, da prikaže tudi poti njihove uveljavitve in poskrbi za distribucijo te informacije med ciljne skupine, ker, veliko je pravic, za katere mnogi sploh ne vedo ali pa ne vemo, pa so formalno opredeljene in bi lahko olajšale življenje prizadetih skupin oziroma tistih, ki jim je namenjeno, pa ljudje za to sploh ne vedo.

In še zadnje, kar je pa mislim da ključno, v eni korektni, civilizirani, pravni državi. Za nastale zadeve, ki pa gotovo niso rezultat dela tega ministrstva zdaj, samo, kajne, to je pomembno, predlagam, da naša komisija pozove ministrstvo, da se vsem oškodovanim lepo, preprosto in kulturno opraviči.

Hvala lepa.