Hvala lepa, predsedujoča. Lepo pozdravljeni vsi poslanci, gostje, na ta, kot je že bilo rečeno, sončen dan od jutra že.

Naj povem, da osnovna zaveza slovenskega vzgojno-izobraževalnega sistema temelji, tudi v zakonu je tako opredeljeno, na zagotavljanju varnega in spodbudnega učnega okolja za vse deležnike, tako za tiste najmanjše otroke, učence, dijake in pa seveda tudi učitelje. In seveda to tudi vključuje skrb za varovanje zdravja prav tako vseh deležnikov. Naloga države je namreč, da v teh, pač v tej situaciji, kjer smo, torej v danih epidemioloških razmerah zagotovi najbolj optimalne pogoje, da vzgojno-izobraževalni proces sploh lahko poteka. In ravno epidemiološka slika v danem trenutku je tista, ki je pač bila pri odločanju ključna, kako ta vzgojno-izobraževalni proces poteka. In vlada se je na osnovi teh priporočil zdravstvene stroke, svetovalne skupine odločala za določen način izobraževanja. Naj pa vseeno povem, da je bilo torej na nek način prioriteta Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ves čas epidemije ta, da se sam izobraževalni proces ne prekine, torej da poteka. In to smo seveda na vseh nivojih tudi dejansko uresničevali tako v osnovni šoli, srednjih šolah in visokih in višjih. Seveda, če mogoče samo spomnim, šolsko leto smo začeli z modelom b, ki smo ga seveda skupaj, pa ne samo model b, ampak na splošno cel način vzgoje in izobraževanja v naši državi v razmerah covid, med počitnicami na osnovi izkušenj in pa na osnovi analize, ki jo je izvedel Zavod za šolstvo, pripravili, to smo že večkrat pokazali, tudi knjižico z različnimi načini spopadanja s tem področjem, seveda v odvisnosti od epidemiološke slike. Podnaslov so modeli in priporočila. In tako smo, torej knjižica je nastala s sodelovanjem mnogih strokovnjakov s področja zdravja, NIJZ-ja in pa seveda tudi mnogih strokovnjakov s področja vzgoje in izobraževanja v naši državi. In tako je na osnovi tega bilo, torej začetek šolskega leta po modelu b pomeni, da so bili vsi učenci in vsi dijaki v šolah. In v tem času smo seveda spremljali, kaj se dogaja v teh šolah, smo naredili eno aplikacijo, kjer smo dnevno dobili tudi podatke, in smo po potrebi, kot je bilo danes že rečeno s strani predlagateljice, uporabljali t.i. podmodele modelov. To pomeni, da kadar se je v kateri situaciji zgodilo to, da je kje kak otrok zbolel oziroma tudi zaposleni, smo pač del oddelka poslali v karanteno. In potem seveda po določenem času, v prvi fazi je to bilo 14 dni, kasneje 10 dni, so se vsi skupaj vrnili v šole in nadaljevali izobraževanje. V tem času se je pa seveda organiziralo izobraževanje na daljavo za razrede, ki so bili, oziroma oddelke, ki so bili t.i. izolaciji ali karanteni. No, potem smo malo pred krompirjevimi počitnicami pač zaradi nenadnega torej poslabšanje situacije v naši državi prešli na t.i. model d na področju srednjega šolstva. Na področju osnovnega smo imeli še en teden model c in po počitnicah podaljšanih smo vsi skupaj v državi prešli na model d, kar pomeni, da se izobraževanje v naši državi tako na osnovni šoli in srednješolskem in tudi na fakultetah izvajalo na daljavo. Zdaj, v tem času je vlada pripravila v decembru modele, kako bi se naj stvari v naši državi sproščale. Tako je nastal 3. decembra načrt sproščanja ukrepov, ki ga vsi dobro poznamo. Ta je sicer predvideval, da bi se naj šole odprle šele v oranžni fazi, to pomeni, ko bi v naši državi bilo torej manj kot 1000 hospitaliziranih in pa število okužb, 7-dnevno povprečje, tisoč. No, in potem seveda na to bi še morali čakati kak teden več kot smo sedaj, zato je tudi na pobudo ministrstva in ostalih deležnikov vlada korigirala oziroma spremenila ta načrt sproščanja ukrepov, in sicer 8. 1. je sprejela popravljeni ta oziroma uvrstila je t.i. vzgojo in izobraževanje za eno mesto naprej, torej omogočilo se je sproščanje torej vzgojnega izobraževalnega procesa že v rdeči fazi. In sicer na predlog Združenja ravnateljev oziroma gospoda Pečana, da se pri tem upošteva regijski princip. In seveda vlada je temu sledila in začela tudi to uresničevati, tako kot tudi prej. No, in potem se je zgodilo, torej ko je to vlada sprejela, smo bili v črni fazi, smo bili v fazi, kjer nobena regija ni bila drugačna kot črna. Seveda potem se je 20. 1. zgodilo, da je v naši državi nastala situacija, kjer smo prešli na nivoju države v rdečo regijo, torej na rdeči luč na semaforu, kar je pomenilo, da se lahko vse tiste regije, ki so tudi na regijskem nivoju rdeče, odprejo torej izobraževanje v prvi triadi, vse tiste, ki so pa še naprej črne, pa se naprej izobražujejo na daljavo. Po prvem tednu se je pač situacija nekoliko obrnila in trendi so kazali, da tudi nekatere regije, ki so bile teden prej rdeče, so začele strmo naraščati torej in so postale črne. Tako, da naslednji teden se je zgodilo to, da je bilo v naši državi pet regij, ki so bile črne, ostalih sedem pa je bilo rdečih. Zato se je tudi izobraževanje v teh rdečih nadaljevalo, v črnih se je pa, tako kot je bilo tudi v skladu s semaforom, prekinilo. In verjetno na osnovi tega se je takrat tudi zgodilo mogoče to, da so nekoliko starši bili nezadovoljni, kar jih je za razumeti, ker komaj se nam je zgodilo, da smo šli v šole, pa smo morali žal iti nazaj. Ampak glede na to, kot sem že prej povedal, je vlada pri tem upoštevala trenutne razmere. Je pa se potem zgodilo to, da je ta isti, torej Združenje ravnateljev predlagalo po 14-ih dneh drugi sklep, da pa naj nebi več upoštevali regijskega principa. Skratka, ampak, hvala bogu, se je takrat zgodilo to, da se je situacija v naši državi temeljito spremenila in smo na nek način skoraj na celem področju prešli v rdečo fazo, razen v eni od teh regij, in sicer posavski, ki pa je bila tik pred rdečo in potem seveda naslednji dan je bila dejansko tudi rdeča in takrat se je tudi začelo izobraževanje v celi naši državi, torej za prvo vzgojno-izobraževalno obdobje v vzgojno-izobraževalnih ustanovah.

Zdaj seveda trenutno je v naši veliko lepša slika, torej smo oranžni, in zato je vlada na včerajšnji seji sprejela torej sklep oziroma odlok, da se v osnovnih šolah torej vrnejo vsi učenci, da se v osnovnih šolah začne pouk nekako v tistem duhu kot se je začel v začetku šolskega leta, s tem, da v nekoliko poostrenih pogojih, predvsem zaradi tega, ker trenutno situacija še vseeno, kljub temu, da smo šole odprli, ni ravno tako dobra kar se tiče epidemiološke slike. Trendi pa sicer kažejo navzdol.

Jaz upam, da bomo s skupnimi močmi, glede na to, da sedaj je polovica države na počitnicah, druga polovica bo naslednji teden v šolah, da bomo tudi z upoštevanjem vseh teh ukrepov, ki jih pač smo se zdaj že navadili, omogočili, da bo dejansko to, kar je predlagateljica povedala, da bomo ostali v šolah in da jih ne bomo zapirali in da če jih bomo morali, da bomo res to naredili na koncu. To je tudi na nek način naše stališče na ministrstvu. Ni pa samo odvisno od nas.

Mogoče še samo to, da kar se tiče srednjih šol, se naslednji teden torej vrnejo zaključni letniki, učenci oziroma dijaki nižjega poklicnega izobraževanja. Omogočilo se bo tudi izobraževanje torej poklicne, torej praksa tako v šolah. Večina tiste oziroma nekaj tiste, ki pa se dogaja pri delodajalcih, se pa je tudi v tem času covida izvedla.

Zdaj, seveda to vračanje in pote m vmes, da ne bom vseh teh zgodb ponavljal, ker ste jih že velikokrat slišali, samo naj povem, da ves ta čas smo seveda zelo dobro sodelovali tako z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje kot tudi z Zavodom za šolstvo, ki sta oba pripravljala tako ukrepe na področju zdravstvene stroke kot tudi ukrepe na področju samega vzgojno-izobraževalnega procesa, tako ob tem, ko smo šli na daljavo, in tudi v tem drugi fazi, ko smo se torej iz izobraževanja oziroma ko se izobraževanje na daljavo vračamo zopet v vzgojne izobraževalne inštitucije. Seveda med temi navodili, kot bo verjetno tudi gospod Logaj potem kasneje povedal, so tudi navodila, ki so povezana s skrbjo za t.i. duševno zdravje ali za socialno-čustveno skrb za otroke oziroma učence, dijake.

Mogoče toliko v tem delu. Torej rad bi samo to poudaril, da se je vlada držala ves čas torej svojega načrta pri sporočanju in da ga je vmes tudi na nek način s tem, ko ga je popravila, pokazala, da je izobraževanje ena od tistih področij, ki je v njenih torej zelo visoko, v njenih prioritetah zelo visoko.

Morda še nekaj o tem t.i. posledicah dolgotrajnega zaprtja šol in izolacije na duševno zdravje otrok in mladostnikov. Šole so tudi pri izobraževanju na daljavo izvajale svetovalno pomoč učencem, ki so jo seveda potrebovali. Strokovni delavci so z učenci bili v nenehnem stiku, seveda mogoče na drugačen način kot je bilo to v času, ko se je izobraževanje dogajalo v šolah. Prav tako je Nacionalni inštitut za javno zdravje pripravil zbirnik ukrepov in virov pomoči, ki seveda se lahko namenijo posamezniku, tako otroku, mladostniku ali pa odraslim, in so imele torej vsi možnost tega dostopa in to smo tudi priporočali šolam, ker je to javno objavljeno tudi na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Mogoče še tukaj povem, da je podobno naredila tudi Fakulteta za šport, ki je naredila en cel nabor aktivnosti, ki bi jih naj torej upoštevali na eni strani, mislim, jih lahko upoštevali na eni strani šole, na drugi strani pa tudi kdorkoli bi to želel, in tudi to smo priporočali šolam. Posebno pozornost seveda glede socialno-čustvenih primanjkljajev učencev bodo seveda, torej kot sem že povedal, tudi v navodilih Zavoda za šolstvo so usmerjeni, da učitelji, da dajo temu v prvi fazi največji poudarek, šele v naslednji fazi dajo poudarek za kognitivne procese. V pomladanskem času zaprtja vzgojno-izobraževalnih ustanov in potem smo tako v nacionalnem in mednarodnem prostoru, torej so bile opravljene določene raziskave in analize učinkov izobraževanja na daljavo torej na različnih področjih. Ugotovitve dejansko nakazujejo, da učinki tovrstnega izobraževanja ne dosegajo enakih ravni kognitivnih in socialno-čustvenega razvoja otrok, učencev oziroma dijakov, kot bi se seveda to dosegalo, če bi ta pouk oziroma to izobraževanje dejansko potekalo v razredih, učilnicah, v šolah, pač tam, kjer je mesto za to izobraževanje v normalnih okoliščinah. Prav tako je to tudi potrdila analiza, ki jo je opravil Zavod za šolstvo. In seveda pa bi moral vseeno povedati, da o učinkih izobraževanja na daljavo je na podlagi torej dosedanjih in mednarodnih analiz mogoče postaviti tudi hipotezo, ki je bila danes slišana, da nastajajo primanjkljaji v socialno-čustvenem in kognitivnem razvoju otrok, ki bi lahko imele tudi dolgotrajnejše resne posledice. Vendar mednarodni viri navajajo hipoteze, da je upad večji za mlajše učence in predvsem za tiste iz ranljivih skupin, še posebej seveda, če imajo učenci tudi učne težave, kadar gre za kognitivne stvari. Dosedanje raziskave o izobraževanju na daljavo v Sloveniji so bile opravljene na vzorcih, za katere metodologija izbiranja sodelujočih, tako na eni strani učencev, dijakov, učiteljev, torej ne zagotavlja celostnega pregleda stanja oziroma nacionalne neke reprezentativnosti na nivoju države, zato smo se na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport odločili in je že ta priprava celovite torej evalvacije učinkov izobraževanja na daljavo v osnovnih, srednjih in pa tudi v vrtcih v zaključni fazi priprav. In sicer rezultati evalvacije bodo predstavljali podlago za boljše razumevanje, kako je izobraževanje na daljavo potekalo, kolikšni so primanjkljaji na področju kognitivnega in socialno-čustvenega razvoja otrok in mladostnikov ter kakšni so učinki izobraževanja na daljavo na blagostanje strokovnih delavcev in delavk. Hkrati bo evalvacijska študija tudi osnova za odločanje in načrtovanje o nadaljnjih kompenzacijskih ukrepih. Kljub temu, da se celovita nacionalna evalvacijska študija načrtuje in bodo prvi preliminarni rezultati pridobljeni predvidoma konec avgusta letos, pa se na ministrstvu zavedamo, da bodo posledice epidemije covid na otroke, učence in dijake v vrtcih, osnovnih šolah in srednjih šolah ter zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami večplastne. Zato smo v okviru načrta za okrevanje in odpornost že načrtovali kratko- in dolgoročne celovite zasnove kompenzacijskih ukrepov za blažitev teh posledic. V prvi fazi pa seveda že v ponedeljek, ko bodo prvi otroci prišli v šole, bodo največjo vlogo v tej fazi odigrali prav učitelji in pa seveda svetovalni delavci. Torej treba je povedati, da naša država ima enih najboljših sistemov na tem področju, kajti t.i. svetovalnih delavcev ima malo držav v svojem sistemu. Seveda tam, kjer bo pa prihajalo do večjih težav, pa bodo verjetno morale se pridružiti tudi zunanje inštitucije.

Toliko mogoče za sedaj.

Hvala.