Hvala lepa, predsednica, in lep pozdrav vsem na ta, po dolgem času končno sončni, petkov popoldan.

Dogodki so hoteli tako ali pa če rečemo usoda je hotela tako, da smo sklicali sejo, katere poudarek je bil na zahtevi po odpiranju šol ter posledicah dolgotrajnega zaprtja šol in izolacije za duševno zdravje otrok in mladostnikov, pa so se ravno včeraj na vladi odločili, da bodo šole odprli, in to za vse otroke. Jaz tako na začetku lahko samo rečem, da to odločitev pozdravljam in da smo vsi verjetno, govorim za vse predlagatelje, zelo veseli, da se je to po dolgem času končno zgodilo.

Druga stvar je, da je pač treba vedeti, da poslansko delo, delo nas politikov, je vezano na družbeno dogajanje, na to, kar želijo ljudje. In takrat, ko smo mi ta sklic pripravljali, je bil po mojem mnenju eden najbolj aktualnih družbenih problemov v naši družbi prav ta, da so bili mnogi prepričani, da se otroci morajo vrniti v šole. Govorim ne samo o starših in celo dijakih ter učencih, ampak celo tudi o strokovnjakih. Po drugi strani so pa vsi prej omenjeni sami otroci, njihovi starši pa tudi strokovnjakih različnih vrst zdaj že nekaj časa opozarjali na hude posledice, ki s šolanjem na daljavo nastajajo našim otrokom.

Tako, da jaz najprej obžalujem, da ponovno ni z nami ministrice. Že nekaj časa je ne vidimo v javnosti, bi me zanimalo seveda, če je do tega podatka mogoče priti, ali je kaj bolna. Če je bolna, ji želim okrevanje. Ali je bolna ali je na dopustu? Ali kje je? Kar nekaj časa je že ni nikjer.

Ampak mogoče bolj kot to, da bi bila danes tu ministrica, se mi zdi, da je pomembno, da danes to sejo aktualiziramo v smeri zadnjih dogodkov in da se pogovarjamo o tem, prvič, ali bodo šole zdaj res ostale odprte, ali je bila obljuba ministrice, ki je rekla, da ko se bodo otroci in šolarji, se pravi dijaki in učenci, če tako rečem, vrnili v šole, bo to za vedno, se pravi, da ne bo tega en teden ja, en teden ne, kot se je zgodilo v tej kraško-obalni regiji. Na to se veže naš prvi sklep predlagateljev, ki pravimo, da bi želeli, da deklarirano ta država pravico do izobraževanja postavi, kot eno temeljnih človekovih pravic, na prvo mesto v hierarhiji vrednot. O tem je ministrica večkrat govorila. In da bi bilo popolno zaprtje šol zadnji ukrep v sili. Se pravi, tako kot World Health Organization, se pravi Svetovna zdravstvena organizacija, bi želeli, da tudi ta odbor sprejme to zavezo, da je zaprtje šol zadnjih ukrep, kadar je potrebno zapirati družbo, in prvi, kadar se družba odpira. To tudi potem pomeni, da se šole odpirajo in zapirajo skupaj z ostalim delom gospodarstva, ali pa, da smo vsi v popolnem lockdownu, tako kot je bilo to v mesecu marcu. Se pravi, to je prvi del te debate.

Glede drugega sklepa, ki pa se je vezal samo na nemudno vrnitev otrok v šole, pa smo pripravili v stranki SAB, in mislim, da se bodo ostali predlagatelji s tem strinjali, predlog za spremembo tega sklepa. Ste ga, upam, že dobili tudi na mizo. In sicer predlagamo, da Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport v roku dveh mesecih opravi analizo doseženega znanja učencev. Jaz vem, da se te ankete po osnovnih šolah, ankete z učitelji in starši tako naprej, že opravljajo, zdaj, ko se bodo otroci vrnili, bodo pa imeli učitelji tudi možnost preveriti na licu mesta, kakšen je nivo doseženega znanja. Predvsem pa, da se ocenijo tudi posledice šolanja na daljavo na psihofizični in socialni razvoj ali pa duševni razvoj, nisem vedela, kateri bi bil boljši izraz na psihofizični in socialni razvoj, ali pa duševni razvoj, nisem vedela, kateri bi bil boljši izraz, in da se pripravi nek nabor ukrepov, kako se bo naše šolstvo na te izzive odzivalo. Tako, da v tem smislu sem si zamislila današnjo razpravo.

Sicer pa, če dovolite, da še nekoliko predstavim sklic te današnje seje. Kot že nekajkrat, smo tudi s sklicem te seje poslanci SAB, pa tudi druge stranke, ob različnih prilikah pozivali k odprtju šol in pozivali na to, da je treba vzeti v ozir, da so naše šole zaprte nadalje v Evropi. Vsakič smo tudi poudarili, da ne pozivamo k nespoštovanju različnih ukrepov, ki jih je sprejela vlada in ki so bili namenjeni zamejitvi epidemije, nasprotno, naše podpornike in ostale državljane ves čas pozivamo, da ti ukrepe spoštujejo. Hkrati je pa ravno ta ukrep zaprtja šol bil nekaj, kar je ves čas že vzbujalo nelagodje, zlasti v smislu, kako dolgo bodo pa te šole zdaj zaprte, tudi glede na to kako hitro so se prvotno zaprle. V času, ko so naše šole zaprte, je, glede na to, da se epidemija zdaj vleče že nekaj časa in da tudi več raziskav obstaja, tudi več praktičnih ugotovitev, izkazalo, da so ugotovili, tudi strokovnjaki, da zaprtje šol ne prispeva bistveno k širjenju okužb in da se tudi smrtnost zelo, zelo minimalno poveča v družbah, kjer so šole ostale odprte. O tem konkretno govori tudi ena raziskava, ki je bila opravljena na Kitajskem, in ena mislim, da v Veliki Britaniji.

Potem je druga stvar to, da je samo zaprtje šol seveda ne pomeni samo odtegnitev otrok od njihovega primarnega, od njihove primarne pravice, to je pravice do izobraževanja, ampak pomeni tudi izjemno velik poseg v njihov način življenja. In kot se je pokazalo v zadnjih mesecih in kot so opozarjali, kot rečeno, strokovnjaki zelo različnih strok, so posledice, ki nastajajo, res, res velike. Tako se je na primer vse več otrok, vse več otrok trpi zaradi resnih duševnih stisk, pri mnogih so se pojavljale težave kot so anksioznost in depresija. In med srednješolci je bilo število hospitaliziranih srednješolcev po poskusu samomora v zadnjih mesecih kar 30 % večje kot v primerljivih obdobjih poprej. Nobenega dvoma ni, na to opozarjajo tudi starši, da so otroci vedno bolj zasvojeni z računalnikom, vedno težje jih je spraviti stran od različnih ekranov, kjer preživijo tudi po 10, 12, 14 ur na dan, ne samo pred računalnikom za šolo, ampak tudi potem štejem sem seveda razne tablice, telefone in tako naprej. Pri čemer posebni problem predstavlja to, da veliko staršev v času, ko bi se naj otroci šolali od doma, ni bilo doma in niso mogli nadzorovati uporabe teh naprav. Po domače povedano, če te ni doma, ne moreš vedeti ali otrok na računalniku gleda to, kar bi moral, se pravi, se uči na daljavo, opravlja naloge, bere predstavitve in tako naprej, ali igra igrice, ali si dopisuje po Facebooku in Instagramu in uporablja različna - lahko tudi zelo sporna - socialna omrežja. To se je izkazalo kot velikanski problem, in tukaj se mi zdi problem starejših otrok, se pravi otrok, ki so bili sami in starši niso bili upravičeni do tega, da so z njimi doma, kar malo zanemarjeni. Vsi smo se pogovarjali o tem, da so največji problem manjši otroci, kar seveda so, otroci recimo prve triade, ki ne morejo sami skrbeti zase, vsi ostali otroci od 4. razreda naprej, nekoliko manj dijaki, ampak vseeno, so pa tudi zelo dolgo obdobje bili prepuščeni sami sebi in ni se dalo več nadzorovati njihovega časa in tega, kaj počnejo v tem času. Vse več s tem povezanega je tudi impulzivnega vedenja otrok, pravijo strokovnjaki in starši. Nekateri otroci so v medsebojnih odnosih postali zelo jezni in agresivni, eni pa, ljudje različno reagiramo, povsem pasivni in apatični. S tedni se zelo, zelo zmanjšuje motivacija za šolsko delo, to verjetno vsi starši, ki imamo doma otroke, lahko potrdimo. Še tisti najbolj pridni, ki so na začetku zagnano sedeli pred računalnikom, so vedno manj motivirani, in tudi koncentracija baje se zmanjšuje in predstavlja že zelo resen problem.

Poseben problem, na katere so opozorila recimo tudi, ravno včeraj sem imela roditeljski sestanek za moje otroke, učiteljice na naši šoli, je to, da so se nekateri učenci začeli sploh, sploh nehali prijavljati k pouku. Ali se ne prijavijo k prvi uri, pa se šele k naslednji, ali se sploh ne ali na eno to njihovo konferenčno uro, ko jo imajo online z učiteljem, pridejo, na naslednjo ne. In saj pravim, staršev ni doma in ne morejo sodelovati. In tako nastajajo zelo veliki manki v pridobljenem znanju otrok.

Otroci poleg tega, da veliko sedijo za računalnikom, da imajo manj socialnih stikov in gibanja v naravi, nimajo več tudi različnih treningov, ki so jih prej imeli, premalo se gibljejo. In strokovnjaki so že po prvem valu opozorili na poslabšanje zdravja, gibljivosti in zlasti na povečanje telesne teže otrok. Če ste poslušali Tednik, ena strokovnjakinja je rekla, da so se v času te epidemije pri nekaterih otrocih te težave res, res izpostavile. Povedala je, da kar nekaj otrok je povečalo telesno težo v teh par mesecih za 10 kilogramov. 10 kilogramov.

Vedno več je tudi čisto zdravstvenih težav, vezanih ne samo na psihične aspekte, ampak čisto fizično na zdravje. Poleg tega so te težave, seveda različne zdaj naštete, povečujejo tudi glede na socialni status otrok, glede na to, kakšne razmere imajo doma, ali so starši lahko z njimi ali ne. Od tega ali je starš lahko z otrokom ali ne, je seveda lahko odvisno, koliko in kako otrok dela, po drugi strani pa vemo, da starši ne morejo sami velikokrat vplivati na to, da bodo doma, sploh če niso upravičeni do tistega, kar sem prej povedala, če je njihov otrok v prvi triadi in se lahko z njim doma ob popolnem nadomestilu, ali pa če imajo službo, recimo, v zdravstvu ali pa kje drugje, da morajo delati. Da ne omenjam raznih stisk, kadar je stanovanje premajhno, kadar si otroci delijo internet in tako naprej.

In pa nazadnje, vendar ne najmanj pomembno, otroci izjemno pogrešajo druženje s sovrstniki, ki je, to se zdaj zelo izpostavlja, ključno za njihov razvoj, in te manke je zelo težko nadomestiti. Jaz mislim, da je vsak med nami lahko videl tudi posnetke teh otrok, ki so se vračali v šole, ki so se objemali, skakali, toliko da ne jokali od sreče, da so se videli in povedali v kamero res take lepe otroške ganljive stavke, kako zelo so pogrešali prijateljčke, šolo, učitelje in tako naprej. In strokovnjaki opozarjajo, da so te stiske lahko zelo dolgotrajne in imajo lahko hude in dolgoročne posledice, se pravi, ni to tako, da zdaj, ko so se šole odprle, bomo pa tlesknili s prstom in bodo vse te dileme rešene.

Tako, da v stranki SAB ves čas poudarjamo tudi, da se zavedamo posebne situacije, v kateri smo se s to epidemijo znašli vsi skupaj kot družba. Zavedamo se, kakšne zahtevne in res težke odločitve mora sprejemati vlada v tej situaciji, tehtati med posameznimi pravicami, ampak, kot sem že večkrat povedala tudi sama, mogoče se nam je pri tem tehtanju pravic zgodilo, da smo to pravico do izobraževanja in čim bolj normalnega življenja naših otrok postavili prenizko na lestvico teh prioritet. In, kot rečeno, temu je namenjen ta prvi sklep – temu, da se naj naredi resen premislek o tem, kako zelo pomembna prioriteta je to, in da se naj zdaj, ko so se šole odprle, držimo, kot rečeno, tega, kar je rekla ministrica, da se zdaj ne bodo odpirale-zapirale, odpirale-zapirale, ampak da bomo naredili vse, da ostanejo tudi odprte. V tej zvezi bi znova opozorila na to, da je ministrstvo pripravilo neke modele, ne samo a, b, c, d, ampak tudi b1, c1 in tako naprej, ki bi omogočali nekatere prilagojene rešitve v primeru, da se situacija zopet poslabša. In pa, kar sem pogrešala do zdaj in tudi že večkrat omenila, da bi se zgledovali po drugih državah in uporabili kakšne rešitve, ki so se v tujini, recimo, izkazale za uspešne. Recimo, en teden v šoli polovica razreda, drug teden druga polovica, ali pa izmenično po kakšnih drugih kriterijih, popoldne, dopoldne, kakorkoli, ali pa, tako kot so naredili v Avstriji, testiranje otrok s posebnimi testi na začetku vsakega tedna, ko otrok sam naredi test. In še en kup je možnosti, ki bi se jih lahko poslužili, da šol nebi rabili več zapreti. Pogrešam tudi to, da ni bilo nič narejeno v tem času kar se tiče raznih prezračevanj in tako naprej, nekih možnosti čiščenja prostora. Žal se tisti vabljeni, za katere sem upala, da bodo o tem kaj povedali, niso udeležili seje, ampak mogoče bomo pa lahko poslanci kaj prispevali k temu.

In še enkrat, drugi sklep, ga bom še enkrat prebrala. Predlagamo, da namesto sklepa, da se naj otroci takoj vrnejo v šole, sprejmemo sklep: »Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport naj v roku dveh mesecev opravi analizo doseženega znanja učencev in dijakov ter analizo posledic šolanja na daljavo na njihov psihofizični in socialni razvoj ter pripravi načrt ukrepov, ki ga predstavi Državnemu zboru«. Izjemno pomembno se mi zdi, da se ta analiza naredi. Ne samo znanja, kar razumem, da je samo po sebi umevno in se bo zdaj to s strani učiteljev takoj preverjalo in, upam, napravilo prilagoditve, in upam, da te prilagoditve ne bodo veljale samo letos, drugo leto bodo pa vsi učitelji že pozabili, kaj je bilo, posebej se mi zdi pa pomembno, da se preučijo posledice te druge, na psihofizični in socialni razvoj in takoj naprej, in da se naredi načrt, kako otrokom pomagati. Jaz vem za več primerov, ko so otroci v hudih stiskah. Teh otrok je zdaj veliko, strokovnjakov baje primanjkuje, in mislim, da se je tega treba lotiti sistemsko in pač odreagirati tako, da bodo ti otroci čim prej dobili pomoč.

Toliko v imenu predlagateljev in predstavitve sklica. Se bom po potrebi javila še kasneje.

Hvala lepa.