Govor

Hvala.

Preden odprem razpravo dovolite samo dve opombi kot predlagatelja. Sedaj, kar se tiče predstavljenih kriterijev za volilne okraje, o katerih je tudi govorila pravna služba ti kriteriji so v praksi uporabljani v državah, ki imajo večinski volilni sistem. Tam je seveda ta zgodba mnogo bolj občutljiva, ker gre za vprašanje enakosti volilne pravice, zato so tudi dopustna odstopanja mnogo manjša. V Sloveniji sedaj po zadnji spremembi volilnega zakona, ko se je črtala tako imenovani / nerazumljivo/ kot smo ga popularno imenovali pa je v praksi drugače, ker se na koncu naredi pač razrez ali pa če želite razporeditev mandatov na osnovi dontovega izračuna, ki se opravi za celotno državo skupaj. Se me sliši? Dobro, potem še enkrat ponovim, da bo jasno. Prvo in osnovno, kar se tiče kriterijev za volilne okraje ti so mnogo strožji. Tam, ko gre za večinski volilni sistem in del tega se je tudi dotikala razprava, ki smo ji bili sedaj priče. Gre namreč za vprašanje enakosti volilne pravice, zato so tam praviloma dopustna odstopanja nekje do 15 odstotkov v mnogih državah še manj 10 in manj, ampak tukaj gre za drugi princip, kajti v Sloveniji imamo proporcionalni volilni sistem, kjer seveda se po zadnji spremembi volilnega zakona opravi razrez mandatov na osnovi dontovega izračuna, ki se naredi za celotno državo skupaj. Dontov izračun poteka ne po procentih kot si ljudje napačno predstavljajo, ampak iz števila glasov, pri čemer se deli količnike z številom od 1 do števila tistih mest v parlamentu kot se jih voli. To se naredi za vse volilne rezultate za vse liste ali pa če želite politične stranke in potem se naredi stolpec in pri številu 88 kajti toliko se jih voli po proporcionalnem volilnem sistemu se potegne črta in se prišteje kolikokrat se posamezna stranka oziroma lista pojavi v tem stolpcu. To je Dontov izračun še enkrat ponavljam, ki se opravi na ravni države z vsemi volilnimi glasovi neodvisno od volilnih okrajev, zaradi tega vprašanje enakosti volilne pravice tukaj sploh ni v igri in je ta zadeva mnogo manj občutljiva in zaradi tega so tudi jasno lahko odstopanja večja. Sedaj kriteriji ustavnopravni kriteriji ali pa če želite zakonski kriteriji, ki so napisani v Zakonu o volitvah so pa taki, da se jih je nemogoče vse v celoti upoštevati se pravi, če bolj upoštevaš enega manj upoštevaš drugega. Kompromis, ki je pred nami še enkrat poudarjam je tak, da sledi minimalnim spremembam, vendar v celoti temu, kar je reklo Ustavno sodišče reklo pa ni samo enkrat še enkrat povem teh sodb je bilo več, da v prvotni razdelitvi so bila razmerja znotraj dopustnega to so bila pa razmerja 1 proti 3 ali pa če želite plus minus 50, 50 proti 150 je 1 proti 3, matematika. Sedaj so se povečala. Na žalost ljudje se selijo, naselja se povečujejo in je prišlo do razmerij 1 proti 3,73. Sedaj se to znižuje močno pod tisto mejo 1 proti 3, ki je bila že v prvotnem zakonu tako, da jaz iz tega vidika je zagotovo tukaj ustavno pravna presoja dosedanja praksa v celoti upoštevana. Seveda v vseh ostalih merilih je pa tako še enkrat poudarjam, da se je treba zavedati, da bolj kot slediš enemu bolj izključuješ drugega, da se narediti karkoli. Jaz sem enkrat naredil zakon si ga lahko ogledate je bil vložen v Državnem zboru ne z moje strani, ker nisem bil takrat poslanec, ampak s strani enega od poslanca SDS, ki je bil na 0,5 % razlike med volilnimi okraji, kar je bil za dvokrožni večinski volilni sistem in se je šlo za maksimalno spoštovanje volilne pravice, ampak seveda pri tem so pa, potem vsi drugi kriteriji: zgodovina, medsebojne povezave, meje občin, vse ostalo, če želite pač oblika terena in vse tisto, kar naj bi se upoštevalo pri oblikovanju volilnih okrajev pa žal v veliki meri po domače rečeno povoženi, ker če sledišč maksimalno enemu kriteriju druge, potem bolj izključuješ. To, kar je pred nami je kompromis. Kompromis, za katerega smo prepričani, da je skladen z Ustavo, ampak saj veste na koncu vedno o tem odloči Ustavno sodišče. Vsekakor pa je tista ključna napaka, na katero je opozorilo Ustavno sodišče prevelike razlike upoštevana celo bolj upoštevana kot je bila v prvotni zakonodaji takrat pred 25 leti, ko se je to sprejemalo in je to razmerje, ki je sedaj notri med največjim in najmanjšim okrajem po številu prebivalcev celo manjše kot je bilo takrat to se pravi tukaj pomislekov ne bi smelo biti. Kot rečeno potrebno se je pa zavedati, da to kar je pred nami je kompromis. Toliko z moje strani.

Prej se je že javil gospod Šiško za … Postopkovno? Prosim, postopkovno. Izvolite.