Hvala za besedo.

O predlogu zakona smo pripravili pisno mnenje. Predlog zakona kot je že povedal predstavnik predlagateljev je pripravljen kot odziv na odločbo Ustavnega sodišča. Ustavno sodišče je že večkrat presojalo obravnavani zakon in ključna stališča smo tudi navedli v mnenju v uvodni predstavitvi, ki jih sedaj ne bi povzemala. Bistveno torej je pri obravnavani vsebini, da zakonodajalec uskladi ureditev Zakona o določitvi volilnih enot za volitve v Državni zbor z Ustavo in sicer zlasti z načelom pravne države, pri čemer je zavezano upoštevati izrek in obrazložitev odločbe 2018. To pomeni oblikovanje območij volilnih okrajev skladno z merili iz 20. člena Zakona o volitev v Državni zbor. Obravnavani zakon ima položaj izvedbenega zakona v razmerju do ZVDZ, zato se mora zakonodajalec tudi držati meril, ki jih je sam določil, zato se lahko pri oblikovanju območij giblje le v okviru manevrskega prostora, ki ga okvirjajo ta merila. Ključno vprašanje, ki se zastavlja tudi v tem predlogu zakona je kolikšna odstopanja glede velikosti volilnih okrajev v razmerju do povprečne velikosti volilnega okraja oziroma med največjim in najmanjšim so dopustna, da se zagotovi spoštovanja primarnega merila iz petega odstavka 20. člena ZVDZ to gre za približno enako število prebivalcev in pa dodatnih meril iz tretjega in četrtega odstavka 20. člena ZVDZ. Gre za upoštevanje geografske zaokroženosti skupnih kulturnih in drugih značilnosti in upoštevanja mej občin. Ustavno sodišče se do tega v odločbi 2018, s katero je spremenilo svoje stališče iz odločbe iz leta 1992 ni opredelilo saj je ugotovilo, da volilni okraji ne ustrezajo več nobenemu izmed teh meril. V mnenju navajamo tudi, da je po naši presoji ocena stanja in poglavitnih predlaganih rešitev pomanjkljiva, da bi bila nujna celovita analiza stanja in prikaz predlaganih rešitev v tem okviru zlasti prikaz podatkov velikosti vseh volilnih okrajev in analiza kolikšna so povprečna odstopanja glede velikosti volilnih okrajev od povprečne velikosti volilnega okraja na ravni države in na ravni posamezne volilne enote za koliko velikost posameznih volilnih okrajev odstopa od te povprečne velikosti in tudi na kakšen način so pri določitvi volilnih okrajev, pri katerem so odstopanja glede njihove velikosti večja od povprečnega upoštevanja ta dodatna merila.

Pri predlogu zakona pogrešamo tudi primerjalno pravno ureditev oblikovanja volilnih območij, saj je le za nekatere države na splošno podan opis volilnega sistema strnjen. Vpogled v primerjalno pravno ureditev je sicer razviden iz ločenega mnenja ustavnega sodnika Jakliča k odločbi 2018, v katerem so navedena dovoljena odstopanja v velikosti volilnih območij v / nerazumljivo/, ki se večinoma gibljejo od 5 do 15 odstotkov. Pri urejanju elementov volilnega sistema je pomembno upoštevati tudi priporočila kodeksa dobre prakse s področja volilnih zadev, ki med drugim določa, da naj bi bila razlika v velikosti volilnih območij do 10 odstotkov oziroma naj ne bi presegala 15 odstotkov razen v res izjemnih primerih. Po presoji ZPS mora biti torej pri oblikovanju volilnih okrajev upoštevaje odločbo iz leta 2018 primerjalno pravno ureditev in pa kodeks dobre prakse s področja volilnih zadev v prvi vrsti upoštevano primarno merilo v približno enakem številu prebivalcev v vseh volilnih okrajih kot dodatna merila pa geografska zaokroženost skupne kulturne in druge značilnosti ter meje občin zlasti, ko bi bila v posameznem primeru, zaradi nujnega in neizogibanju upoštevanju teh dodatnih meril dopustna določena večja odstopanja. Ta odstopanja pa bi bilo treba tudi, zaradi morebitne ponovne ustavno sodne presoje temeljito obrazložiti. Torej, zaradi odsotnosti celovite analize stanja poglavitnih predlaganih rešitev in primerjalno pravne ureditve je presoja ali predlog zakona pri določanju volilnih okrajev ustrezno upošteva merila iz 20. člena ZVDZ zelo otežena tako lahko ZPS na načelni ravni ugotovi, da predlagana odstopanja glede velikosti posameznih volilnih okrajev od povprečne velikosti volilnega okraja, ki znašajo tudi 50 % ter razlika v velikosti med najmanjšim in največjim volilnim okrajem 1 proti 2,7 ne omogočajo zaključka, da je velikost volilnih okrajev približno enaka saj odstopanje po naši presoji bistveno, zato se zastavlja vprašanje ali predlagana ureditev v zadostni meri upošteva primarno merilo v približno enakem številu prebivalcev v volilnih okrajih v skladu s petim odstavkom 20. člena ZVDZ in ali so tako velika odstopanja nujna ne neizogibna, zaradi upoštevanja dodatnih meril iz tretjega in četrtega odstavka 20. člena ZVDZ.

Na koncu še dodajmo, da iz predloga zakona izhaja preoblikovanje 15 od 88 volilnih okrajev medtem, ko vsebinski razlogi iz katerih je Ustavno sodišče ugotovilo neustavnost veljavne ureditve nakazujejo obsežnejše posege v območja volilnih okrajev.

Hvala lepa.