Hvala lepa. Jaz bi mogoče uvodoma predstavil genezo sprememb Poslovnika, ki so se zgodile prejšnje leto. Spomnimo, epidemija je presenetila pravzaprav parlamentarce širom po svetu. Mi smo bili eni prvih, ki smo se odzvali na način, da smo spremenili Poslovnik. Spremembe Poslovnika, kot so bile takrat zamišljene, so šle nekako v smeri, da se ne glede na to ali imamo kakšen operacijski sistem, kakšen sistem avdio-video konference, omogoči stik med poslancem, ki je morebiti v karanteni in Državnim zborom takrat ko odloča o kakšni zadevi, da se določi način ugotavljanja identitete in potem tudi način ugotavljanja volje poslanca, ki glasuje o posamezni zadevi.

Ko smo se pogovarjali o tej spremembi je bila s strani nekaterih izražena vrsta pomislekov. Spomnim se samo enega izmed posvetov, kjer se mi je očitala celo, glede na to, da sem pač predstavil tiste spremembe, celo teptanje demokracije. Skratka, treba je ugotoviti, da smo šli v to spremembo zelo rezervirano. Sploh nekateri izmed poslancev, nekatere poslanske skupine, da na koncu niti vse poslanske skupine niso podprle sprememb Poslovnika prav zaradi tega, ker je pač to bilo nekaj novega in da je bilo zato, da smo dobili ustrezno večino, potrebno sprejeti tudi določene kompromise. Eden izmed kompromisov je bil tudi ta, da dogovorimo oddaljeno glasovanje samo za javno glasovanje. Mi takrat nismo pozabili na tajno glasovanje, kot je danes omenila ena izmed predlagateljic. Mi takrat zavestno nismo šli v to, da bi oddaljeno tudi tajno glasovali. Enostavno zaradi tega, ker je za delo Državnega zbora pač glede na obseg dela bistvenega pomena, da omogoči ob podanih pogojih javno glasovanje. Tajno glasovanje pa je ponavadi, je pa določeno v Ustavi, v zakonih za neke najvažnejše zadeve takšne tudi kot je dovolitev(?) predsednika Vlada in podobno. Za takšne zadeve je pač takrat prevladalo mnenje, da mora ostati po starem sistemu. Da je temu tako, da bi lahko, če bi bila volja pred enim letom, da uredimo te zadeve, da bi to lahko storili kaže tudi na to, da danes odpiramo pravzaprav iste člene kot smo jih odpirali aprila leta 2020. Tako da tukaj se jaz ne strinjam s predlagateljicama, ki / nerazumljivo/ v bistvu te ali pa opravičujeta ta predlog s tem, da smo karkoli pozabili. Enostavno volje za to ni bilo. Jaz mislim, da to ne zato, ker bi si želeli sami sebi škodovati, ampak zaradi tega, ker obstajajo raznorazni razlogi. Nenazadnje primerjava parlamenta, kjer deluje 90 poslancev in volilnega sistema, v katerem delujejo državljanke in državljani 100 tisoče njih ni povsem na mestu. Če se obrnemo malo naokoli in pogledamo kako je to urejeno po Evropi. Jaz ne poznam nobenega sistema niti v Evropi niti po svetu, kjer bi predsednika Vlade volili preko računalnikov. Obstajajo nekateri sistem oddaljenega glasovanja tudi drugje baje tudi tajnega glasovanja, ampak vendarle se moramo zavedati, da ko danes govorimo o tem, da želimo vzpostaviti oddaljeno tajno glasovanje govorimo o naši Ustavi. Nekdo je nekoč ne dolgo nazaj omenil češ saj so tudi ne vem v Nemčiji izvolili predsednika stranke preko tajnega glasovanja, ki je potekalo preko računalnikov pa potem so primerjave z Evropskim parlamentom, ampak v teh primerih vsekakor ne gre za implementacijo nekih ustavnih dolžnosti, ampak za bom rekel v primeru, če bi karkoli šlo narobe v teh sistemih gre k večjemu za kršitev statutov strank mogoče poslovnikov kakšnega parlamenta pri nas pa vendarle govorimo o tem, da s to spremembo pravzaprav dogovarjamo kako bomo odločali o nekaterih naših ustavnih obveznostih in pravicah. Torej jaz, če grem naprej jaz pozdravljam vsak napor v smislu, da Državni zbor omogoči oddaljeno glasovanje torej tudi tajno glasovanje za kar sem bil zainteresiran in sem se zavzemal nenazadnje tudi že lansko leto torej, da omogoči poslancem delovanje v različnih okoliščinah pa vendarle se mi zdi, da si moramo najprej odgovoriti na določena vprašanja. Danes smo že slišali, da je pravica poslanca, da glasuje njegova dolžnost in obveznost, ampak tudi v tem sklicu Državnega zbora smo bili priča temu, da posamezni poslanci, poslanke, zaradi raznih osebnih okoliščin tudi zaradi zdravstvenih okoliščin niso mogli izvrševati svoje funkcije in moramo se najprej vprašati ali želimo in ali moramo glasovanje omogočiti vsem poslankam in poslancem tudi takšnim, ki na primer, zaradi zdravstvenih okoliščin tega ne zmorejo ali pa to omogočimo samo tistim, ki so zdravi, ki nimajo kakšnih posebnih simptomov in so v glasovanju onemogočeni na primer, zaradi karantene. Jaz mislim, da si na to vprašanje definitivno moramo odgovoriti, zaradi tega, ker se mi zdi nekoliko sprevrženo, da bi kogarkoli izmed poslank in poslancev, ki je morda nekje na intenzivni negi preko javnih pozivov preko tega, da ga prištevamo, da njegov glas zavedajoč se, da ne more glasovati prištevamo k neki možici glasov kakorkoli silili, da ne izvršuje samo kot nekateri temu reče svoje ustavne pravice in dolžnosti, ampak tudi svoje službene dolžnosti. Jaz mislim, da ima vsak človek tudi poslanka ali poslanec pravico uživati svoje varstvo kot bolnik in v tem smislu biti nedotaknjen s strani Državnega zbora, zato se mi zdi ta predlog v tem delu in jaz to bom rekel sporočam vam kot apel, da gremo se to dogovoriti problematičen, zaradi tega, ker iz njega še ne izhaja, ni razbrati odgovor na vprašanje do katerih vseh poslank in poslancev lahko gre takšna mobilna komisija. Seveda je to lahko stvar odločitve kolegija pa vendarle se je do slej to vprašanje že pojavljalo. Nenazadnje tudi tisto, kar smo dobili s strani NIJZ napotuje na to, da v bistvu je na prvi vrsti potrebno zavarovati zdravje mobilne enote in bom rekel zelo rezervirano iz tega stališča izhaja, da naj bi imeli poslanci možnost opraviti glasovanje v stanovanju recimo, da okužene osebe.

Nadalje bi želel izpostaviti to. Govori se o normalnem delu Državnega zbora. Državni zbor dela normalno namreč edini pogoj, da Državni zbor veljavno odloča je, da je večina prisotnih poslancev. Zna se zgoditi, da bodo poslanci na potovanju v tujini, zna se zgoditi, da bodo zboleli, zna se zgoditi, da bodo v karanteni. Zakaj se to zna zgoditi? Ker se je že nič kolikokrat to zgodilo pa vendarle je Državni zbor vedno veljavno odločal. Tako da govoriti o tem, da ta predlog prinaša nekaj novega v tem pogledu ne prinaša. Edini pogoj, kateremu moramo zadostiti je, da se preštejemo pred vsakim odločanjem in da ugotovimo ali nas je za dosti ali ne. Na drugi strani, ko se interpretira ta predlog v smislu obveznosti in dolžnosti poslank in poslancev moram opozoriti tudi na to, da obveznost in dolžnost poslancev ni samo v tem, da glasujejo so tudi druga dela, so dela po komisijah, po odborih, je razprava, je zagovarjanje stališč in zdi se včasih sploh v zadnjem času, ko se veliko izpostavlja to vprašanje pravic poslank in poslancev, da imajo nekateri predvsem v mislih interese pač strank, ki vedno rade seveda politično razumljivo kalkulirajo s tem s koliko glasovi operirajo torej tudi na to vprašanje ta sprememba predloga ne odgovarja namreč tukaj se ukvarjamo samo z glasovanjem ne pa z vsemi ostalimi pravicami in obveznostmi poslank in poslancev. Jaz apeliram na vas, da tudi na to vprašanje odgovorimo.

Sedaj jaz imam pripravljeno to smo pač pripravili v naši poslanski skupini … Jaz moram še na eno stvar mogoče mimogrede odgovoriti s strani kolegice Maše Kociper sem slišal očitek o tem, da nisem omogočil, da bi strokovne službe Državne zbora omogočile opoziciji pripravo predloga sprememb poslovnika to enostavno ne drži. Tudi pretekle spremembe vključno z mojo, ki sem jo predlagal v aprilu 2020 niso pripravile strokovne službe Državnega zbora, ampak sem jih pripravil sam s pomočjo naših strokovnih sodelavcev v Poslanski skupini SMC tako, da jaz moram odgovoriti na ta očitek, ker je bom rekel nimam nikakršne osnove. Tudi tokrat smo v Poslanski skupini SMC pripravili določene amandmaje kot odziv na to, kar je povedala Zakonodajno-pravna služba. Jaz bi mogoče na tem mestu izpostavil ene par členov pa, potem še eden popravek, ki ga moram omeniti namreč v enem členu je prišlo do enega – a je že popravljeno, okej - …