Hvala za besedo. Pozdravljeni vsi!

Zakonodajno-pravna služba je k predlogu akta pripravila pisno mnenje, ki smo ga izdelali z vidika svojih poslovniško določenih nalog. Torej, z vidika skladnosti z Ustavo, pravnim sistemom in zakonodajno-tehničnega vidika.

Vsebina in namen predlaganega akta je bila pravkar že podrobno predstavljena. Če zgolj strnem in nekako to uporabim kot uvod je mogoče ugotoviti, da je temeljni namen predloga akta vzpostaviti pravno podlago za izvedbo tajnega glasovanja zunaj sedeža Državnega zbora kadar del poslancev svoje fizične navzočnosti v Državnem zboru ne more zagotoviti. Dodatno je predlog akta namenjen tudi vzpostavitvi pravne podlage za sklicevanje tudi rednih sej Državnega zbora na daljavo. Ker je težišče vsebine namenjeno ureditvi tajnega glasovanja poslancev zunaj sedeža Državnega zbora je Zakonodajno-pravna služba tukaj opozorila, da je temeljni način sprejemanja odločitev Državnega zbora javno glasovanje, s tajnim Državni zbor sprejema odločitve kadar je tako določeno z Ustavo, zakonom in kadar gre za odločitve o volitvah, imenovanjih in razrešitvah, praviloma tudi v primeru, v teh primerih je zahtevana strožja večina za sprejem odločitve.

Zakonodajno-pravna služba uvodoma opozarja na bistveni izhodišči tajnega glasovanja, to sta tajnost in svoboda odločanja. Ti dve izhodišči je treba zagotoviti v celotnem postopku glasovanja. Tajnost glasovanja pri volitvah in imenovanju funkcij, za katere pač tako določa Ustava ali zakon, je namreč v neposredni zvezi z reprezentativno naravo poslanskega mandata. Poslanec pravno gledano namreč ni dolžan upoštevati interesov in stališč kogarkoli. Namen tajnosti, anonimnosti glasovanja je seveda tudi preprečevanje možnosti nedovoljenih in nedopustnih pritiskov ter nadzora nad poslanci, katerih glas naj bi odražal njihovo resnično voljo. Da bi se zagotovila tajnost glasovanja Poslovnik v veljavnih določbah, 92. člen je to, določa način poteka glasovanja. Temeljno pravilo tajnega glasovanja je, da se opravi na sedežu Državnega zbora in to v prostoru kjer je seja. To je pravzaprav tudi posledica dolžnosti Državnega zbora, da zagotovi pogoje, da poslanci svoj glas izrazijo osebno, svobodno in tajno. Tudi to je način zmanjševanja možnosti nadzora ali in kako je posamezen poslanec glasoval ter identifikacije glasovnic. Temu namenu seveda sledi tudi rešitev, da tajno glasovanje vodi komisija, sestavljena iz predsedujočega in štirih izvoljenih poslancev. In pri njenem delu sodelujejo tudi generalni sekretar oziroma njegov namestnik. Tukaj je uvodoma pač ZPS bila dolžna ugotoviti oziroma opozoriti, da predlagane spremembe, seveda, od tega pravila, se pravi temeljnega načina tajnega glasovanja na sedežu Državnega zbora bistveno odstopa. Zato smo opozorili, da morajo biti vse zahteve, ki sicer veljajo načeloma za izvedbo vsakega tajnega glasovanja na sedežu Državnega zbora, se pravi tajnost, svobodno in osebno glasovanje, preprečevanje nadzora nad glasovanjem posameznih poslancev, v celoti izpolnjene tudi pri urejanju pravne podlage za izvedbo tajnega glasovanja zunaj sedeža Državnega zbora. Opozorili smo tudi, da je treba v ureditvi vzpostaviti ustrezne mehanizme, ki omogočajo, da bo ureditev tudi izvedbeno dovolj jasna. Glede na trenutne okoliščine razglašene epidemije pa tudi, da je treba upoštevati še dodatne zahteve, na primer prilagojen način ravnanja z volilnim gradivom, uporabo drugih zaščitnih ukrepov in seveda vseh drugih priporočil za zmanjšanje tveganja, da bi izvedba postopka zunaj sedeža Državnega zbora ogrožala zdravje poslancev in seveda tudi vseh drugih oseb, ki v tem postopku sodelujejo.

ZPS je izpostavila tudi nomotehnični vidik. Menimo, da bi bilo namesto vgrajevanja posameznih določb v obstoječe besedilo Poslovnika smiselno ureditev glasovanja izven sedeža Državnega zbora urediti sistematično v okviru samostojnega člena, ki bi celovito v jasni povezavi z veljavno ureditvijo tajnega glasovanja sicer določil vse posebnosti postopka.

Če na kratko povzamem še pripombe k posameznim členom. Glede 1. člena smo opozorili, da je način glasovanja, trajanja glasovanja odločitev, ki verjetno prerašča pooblastila predsedujočega, zato smo predlagali oziroma menili, da bi morala biti ta sprejeta v okviru ali vsaj na podlagi odločitve Kolegija predsednika Državnega zbora. Kar se tiče določbe 2. člena smo opozorili predvsem na morebitno spornost določbe, ki bi lahko po svoji vsebini pomenila in omogočila dodatno označevanje glasovnic, s čimer bi bila seveda ogrožena tajnost volitev.

Kar se tiče 3. člena smo opozorili na opredelitev pogojev za sklic redne seje na daljavo in tudi opozorili na rešitev, ki se je še zmeraj ohranila glede narave odločitev, ki se sprejemajo in bi lahko vplivala na, pač, bila omejujoča pri sklicevanju rednih sej.

Bistven je 4. člen, kjer smo tudi opozorili na več vidikov, predvsem pa na nejasnosti glede izrekanja poslancev o tem, da želi glasovati, na nejasnosti glede kraja glasovanja, ki ne more biti predmet poljubnega dogovora, glede določitve tega kraja in seveda tudi s tem povezanih pogojev, ki jih mora seveda zagotoviti Državni zbor za zasebno tajno in svobodno odločanje, na vprašanje enotnega volilnega gradiva, pa tudi postoka, kot naj bi se vodil v okviru teh posebej imenovanih volilnih komisij.

Pripombo smo namenili tudi 5. členu in je povezana pač z nomotehniko, ki je bila pri tem predlogu akta uporabljena.

Za konec bi samo ugotovila, da je Zakonodajno-pravna služba sedaj prejela tudi amandmaje oziroma predloge amandmajev in ugotovila bi, da del teh amandmajev našim pripombam sledi. Vse sicer niso odpravljene. S tem pa bi sedajle tudi na tej točki zaključila. Hvala.