Hvala lepa, spoštovani gospod predsednik. Poslanke in poslanci, lep pozdrav še s strani DARS-a.

Jaz sem vesel priložnosti, da lahko danes na tem mestu pojasnim postopke glede uvajanja e-vinjete, s poudarkom na javnem naročilu. Poskušam bom biti čim bolj razumljiv in podroben, vendar pa vas že sedaj prosim za razumevanje, če nekaterih podrobnosti ne bom mogel ali smel pojasnjevati ali se do njih opredeljevati, saj v tem trenutku postopek izbora izvajalca še ni pravnomočno zaključen. Kot veste, sta bila vložena dva zahtevka za revizijo, zato ne bi želel s svojimi izjavami prioricirati te ali one odločitve ali celo tvegati obtožb, da poskušam vplivati na odločitev državno revizijske komisije. Drugi razlog pa je, da dokumenti iz postopka postanejo javni šele po pravnomočnosti odločitve oddaje javnega naročila, da ponudbe vsebujejo osebne podatke in da so vsi ponudniki dokumentacije s katero so se prijavili na javni razpis označili kot poslovno skrivnost. Tega namreč ne želim in tudi ne bom kršil. Takoj po nastopu nove vlade, marca 2020, ko je minister za infrastrukturo uvrstil projekt uvedbe e-vinjet kot enega prioritetnih ciljev ministrstva, so sodelavci na DARS-u začeli pripravljati vse potrebno za izvedbo projekta. Že v začetku aprila je bila tako na Ministrstvo za infrastrukturo posredovana projektna naloga, ki je vsebovala pregled stanja, pregled pravnih podlag, potrebnih aktivnosti, SWOT analiz in pa okvirno časovnico za uvedbo projekta.

Že pri pripravi projektne naloge je bilo prisotno zavedanje, da gre, čeprav na prvi pogled za nezahteven projekt, se pravi greš na splet, vneseš registrsko številko, številko kreditne kartice in to je to, da pa v bistvu gre v informacijskem in organizacijskem smislu za obsežen in zahteven projekt, ter na DARS-u ni dovolj znanja in izkušenj za pripravo razpisne dokumentacije oziroma tehničnih specifikacij. Že pod prejšnjo upravo se je DARS povezal s strokovnjaki iz ASFINAG-a in začel postopke za sklenitev pogodbe za nakup njihovih sistemskih specifikacij, ki so bile podlaga za uvedbo njihove e-vinjete in tudi za svetovalne storitve v fazi priprave naše razpisne dokumentacije ter v fazi vzpostavitve sistema. Zanesljivo vprašanje, zakaj ASFINAG? Razvojni oddelek ASFINAG-a ima približno 100 strokovnjakov, ki so sodelovali pri pripravi njihovih specifikacij in razvoja sistema. Zakaj bi torej odkrivali toplo vodo? Sedanja uprava je te postopke zaključila in sklenila pogodbo v skladu ZJN-3, po postopku s pogajanji brez predhodne objave. Zakaj? Zato ker je ASFINAG edini ponudnik, ki ima ustrezno znanje in izkušnje, ki smo jih potrebovali, saj sta tako konceptualno, kot organizacijsko, cestninska sistema v Sloveniji in Avstriji neposredno primerljiva.

Slovenija je namreč že pri uvedbi vinjet, leta 2008 za zgled uporabila ravno avstrijski sistem vinjet, ASGINAG pa je že tudi uvedel lasten sistem elektronskih vinjet. Kot ključno pa nas je pri tem vodilo tudi dejstvo, da ASFINAG nima nikakršnih komercialnih interesov pri uvedbi elektronskih vinjet v Sloveniji in nam zato lahko zagotovi popolnoma neodvisne svetovalne storitve, ki so še posebej dragocene, saj temeljijo na njihovih operativnih izkušnjah pri uvedbi in izvajanju sistema elektronske vinjete. Da ASFINAG v konkretnem primeru nima komercialnih interesov pomeni, da nima interesa postati ponudnik vzpostavitve sistema elektronske vinjete v Sloveniji, niti, kar je zelo pomembno, ni povezan s katerim od ostalih potencialnih ponudnikov. To pa žal ne drži. V primeru vseh zunanjih izvajalcev, ki se pojavljajo na trgu. Sodelovanje z njimi, pri pripravi razpisne dokumentacije, bi namreč lahko pomenilo potencialno oškodovanje udeležencev razpisa. Že v mesecu maju je ekipa sodelavcev na DARS-u začela pripravljati tehnične specifikacije, vzporedno pa so potekale tudi aktivnosti za spremembo Zakona o cestninjenju, pri katerih je DARS vseskozi sodeloval, tako da smo vse rešitve, ki jih v zvezi z e-vinjeto prinaša novela zakona, sproti vključevali tudi v razpisne zahteve. Pri pripravi razpisne dokumentacije smo imeli samo en cilj in eno vodilo. Pripraviti takšno dokumentacijo in zahteve, na podlagi katerih bomo dobili usposobljenega izvajalca, ki bo v relativno kratkem roku, ki ga imamo na voljo, govorimo o 1. decembru 2021, uvedel sistem e-vinjete, sistem od katerega je na DARS-u odvisnih skoraj 200 milijonov evrov letno. In še, pripraviti takšno razpisno dokumentacijo, ki bo vsebovala vse potrebne aktivnosti, tako v fazi vzpostavitve, kot v fazi delovanja sistema na način, da se omeji možnost sklepanja aneksom k osnovni pogodbi, ker bi bile ključne zahteve iz razpisne dokumentacije morda izpuščene oziroma spregledane.

Seveda pa smo pri razpisu poleg tehničnih zahtev upoštevali tudi izkušnje, ki smo si jih pridobili pri vzpostavitvi sistema DarsGo. Glede na kratek rok, predvsem pa glede na višino prihodkov, govorimo torej o približno 200 milijonih evrih letno, ki so odvisni od učinkovite vzpostavitve in delovanja sistema e-vinjete nismo imeli in tudi nimamo, prvič ne časa in drugič, ne možnosti za to, da bi se katerikoli izvajalec na DARS-u učil, kako se vzpostavi tak sistem, niti si ne moremo privoščiti izvajalca, ki bo lahko dal ponudbo s figo v žepu in računal, da bo z aneksi k pogodbi prišel do dodatnih prihodkov. Ne. 20. avgusta lani je vlada sprejela sklep, s katerim je DARS-u naročila, da izvede vse potrebno, da bo sistem e-vinjete vzpostavljen do 1. decembra letos. DARS je 4. septembra lani objavil razpis na portalu javnih naročil. Takoj po njegovi objavi, so potencialni ponudniki začeli na portal pošiljati različna vprašanja, za razjasnitev razpisnih zahtev, ter pobude oziroma zahteve po dopolnitvah in spremembah razpisne dokumentacije. Vsa vprašanja in pobude so anonimne in naročnik, v tem primeru DARS nima možnosti preveriti kdo jih postavlja. Strokovna komisija je odgovorila na vsa vprašanja. Prejeli smo skupno 372 vprašanj in pobud. Preučila je vse zahteve potencialnih pobudnikov je povsod, kjer je bilo smiselno in v dobro DARS-a ter v skladu z zahtevami ZJN, tudi upoštevala z enim preprostim namenom. Da se razširi možnost sodelovanja na razpisu za čim večje število ponudnikov, pri čemer pa so ti še vedno ustrezno usposobljeni in imajo potrebne reference. Za spremembo oziroma širitev referenc za izvajanje cestninskega nadzora, kjer smo prvotno predvideli samo referenco za nadzor vozil do 3,5 tone, tudi na vozila nad 3,5 tone, smo prejeli tri pobude, pri čemer so se potencialni ponudniki sklicevali na to, da so sistemi za nadzor obeh vrst vozil lahko identični in gre v primeru, da referenčnih zahtev ne bi razširili, za diskriminatorno obravnavo ponudnikov, s čimer so si že zagotovili možnost vložitve revizijskega zahtevka, če njihove zahteve ne bi upoštevali.

Ena pobuda, pa je prišla tudi za širitev prodajnih referenc, tudi na vozila nad 3,5 tone največje dovoljene mase. Zato smo v DARS-u posledično obe zahtevi razširili tudi na vozila nad 3,5 tone največje dovoljene mase. Želim biti jasen. Tovrstna širitev referenc je v skladu z zakonom o javnem naročanju. Poleg tega pa omogoča, da se prijavi večje število ponudnikov, kar pomeni večjo konkurenco. Poudarjam pa še enkrat. Vsa vprašanja in pobude, ki smo jih prejemali in so anonimne in naročnik nima možnosti preveriti kdo jih postavlja in zato tega tudi nismo počeli. Ker se je od objave razpisa dnevno slabšala situacija glede epidemije covid-19, smo prejeli kar 12 pobud oziroma zahtev za podaljšanje roka za oddajo ponudb, saj je bilo zaradi številnih omejitev, ki jih je epidemija povzročila znotraj držav Evropske unije, oteženo sodelovanje med potencialnimi ponudniki, še posebej v primeru ponudnikov iz različnih držav. Govorimo o tako imenovanih konzorcijih, sestavljanje / nerazumljivo/ in podobno. Prvotni rok oddaje ponudbe, ki je bil predviden za 4. november 2020, smo tako naprej podaljšali na 17. november 2020, potem pa na dokončni datum, 1. december 2020. Gre za skrajni rok, eno leto od začetka, od predvidenega začetka delovanja sistema. zaradi dodatnega zaostrovanja ukrepov, vezanih na obvladovanje epidemije in potencialnih posledic, ki so jih oziroma bi jih te omejitve lahko imele na ponudbeno vrednost, govorim predvsem o potencialnih zamudah pri dobavi blaga in potrebi pri angažiranju večjega števila sodelavcev, za vzpostavitev sistema zaradi izrednih razmer, kar bi oboje lahko vplivalo na višino ponudbe in jih v normalnih okoliščinah ne bi bilo potrebno upoštevati, smo z namenom, da zagotovimo možnost sodelovanja večjega števila ponudnikov, dopustno oziroma tako imenovano limitirano vrednost, ki je bila prvotno določena v višini 14 milijonov 220 tisoč, 3. novembra lani umaknili in se s tem izognili nevarnosti, da zaradi prenizke limitirane vrednosti nihče od ponudnikov ne bi bil sposoben oddati ponudbe.

Nenazadnje smo preko portala javnih naročil prejeli tudi pobude ali če želite pritožbe, da je limitirana vrednost prenizka in da znotraj tega finančnega okvirja, projekta ni mogoče izvesti. Limitirano vrednost smo sicer določili v razmerah pred drugim valom epidemije, pri čemer smo upoštevali izkušnje in znanje svetovalca iz tujine, govorim o ekipi ASFINAG-a, o lastnem poznavanju trga, primerjavo s pogodbami za druge informacijske sisteme, ki jih imamo na DARS-u, kot rečeno pa nismo mogli upoštevati izrednih razmer, do katerih je nato prišlo v naslednjih dveh mesecih po objavi razpisa, 4. septembra 2020. Pomembno je poudariti, da s tem ko smo limitirano vrednost umaknili, ni bilo spremenjeno dejstvo, da bo izbran ekonomsko najugodnejši ponudnik. Pri merilih je cena predstavljala 80 %, dodatne reference a 20 %. Se pravi 80 proti 20. In so bili ponudniki še vedno spodbujeni, da ponudijo čim nižjo ceno. Umaknjena limitirana vrednost pa nikakor ne pomeni, da ima naročnik za izpeljavo takega projekta na voljo neomejena sredstva, kar bi bilo tudi neracionalno in negospodarno. Ta so bila opredeljena v dopolnilnem sklepu uprave in izjave o angažiranih sredstvih, ki sta del spisovne dokumentacije DARS in sicer v višini 24 milijonov 344 tisoč 400 evrov, brez DDV, za vzpostavitev in osemletno delovanje. V roku smo prejeli tri ponudbe in sicer Konzorcij, Iskratel z madžarskimi partnerji, za 14, 2 milijona evrov za vzpostavitev in petletno delovanje oziroma 19,6 milijona za vzpostavitev in osemletno delovanje. Konzorcij Marant, Telekom, Pošta Slovenije in Kapsch za 33,4 milijona za vzpostavitev in petletno delovanje ter 44,8 milijona za vzpostavitev in osemletno delovanje ter Skytoll za 15,7 milijona za vzpostavitev in petletno delovanje ter 20,9 milijona za vzpostavitev in osemletno delovanje.

Po odpiranju ponudb se je izkazalo, da je bila ena ponudba pod umaknjeno limitirano vrednostjo, ena je višja za slab milijon in pol evrov, tretja pa je za kar 135 % višja od umaknjene limitirane vrednosti. Ta vrednost presega seštevek obeh ostalih ponudb, ter je pretirana in nerealno visoka. Zato je nerazumljivo in presenetljivo zatrjevanje najdražjega ponudnika, da sta vrednosti ostalih dveh ponudb prenizki. Strokovna komisija, ki je vodila postopek, ki je vse tri ponudbe razvrstila po merilih ter pregledala izpolnjevanje referenčnih zahtev, pri čemer je ugotovila, da je en ponudnik ne izpolnjuje referenčnih zahtev, ponudba drugega ponudnika pa je presegla zagotovljena sredstva za namen tega javnega naročila. Obe ponudbi sta tako nedopustni. V kolikor ponudba presega zagotovljena sredstva za namen javnega naročila je seveda edino logično in gospodarno, da se tako ponudbo označi kot nedopustno in se je ne sprejme. Kaj bi rekli v poslovodstvu družbe, ki bi se odločilo za izvedbo nekega projekta, sredstev za ta projekt pa ne bi imelo. Ali bi ravnalo gospodarno? Ne. Ravnalo bi negospodarno, škodljivo za družbo in celo protizakonito. Zato smo ponudbo konzorca, ki ga vodi podjetje Marant označili kot nedopustno. Nedopustno, ker njihova ponudbena vrednost za vzpostavitev in petletno delovanje elektronske vinjete in ne osemletno, petletno delovanje, za kar devet milijonov presega zagotovljena sredstva za vzpostavitev sistema in njegovo delovanje v njegovih osmih letih. Govorim na eni strani o pet, na drugi osem. Presegajo za kar 37 % in ker je njihova ponudba dražja kot ponudbi obeh ostalih ponudnikov skupaj, zato je nedopustna.

Kar pa zadeva konzorcija Iskratel in madžarskih partnerjev, njihova ponudba je nedopustna, saj ponudnik ne izpolnjuje referenčnih zahtev. Žal mi je, da je omenjeni ponudnik svojo dokumentacijo označil s poslovno skrivnostjo. To mi namreč preprečuje, da bi vam lahko pokazal kakšne, po domače šlamparije si je privoščil. To je priloga 11 razpisne dokumentacije in sicer gre za potrdilo o referenčnem delu. Omenjeni ponudnik ni izpolnil tega potrdila. Ne, naredil, oblikoval, napisal je svojega. Na prvi pogled enakega, z enako vsebino, a vendar so v njem tri bistvene pomanjkljivosti. Potrdilo sploh ne vsebuje podatkov o številu prodajnih partnerjev, ki ga sistem podpira, zahtevano je namreč bilo, da podpira vsaj 15 prodajnih partnerjev. V njegovem potrdilu je navedel nižji prihodek od prodaje e-vinjet brez DDV, od zahtevanih 10 milijonov. V njegovem potrdilu je navedeno nižje število izdanih e-vinjet od zahtevanih petih milijonov. In na obrazcu je obkrožil da, referenčni naročnik pa je podpisal, da izpolnjuje referenčne pogoje. Izpolnjuje že, vendar ne zahtevanih, temveč druge, svoje, precej milejše pogoje. Ne vem ali je računal, da strokovna komisija ne bo opazila razlik, ker gre na prvi pogled za identični obrazec. Zato ne izpolnjuje referenčnih zahtev in zato je njegova ponudba nedopustna. Strokovna komisija je v odločitvi tudi ugotovila, da je bila v ponudbenem obrazcu za potrebe izračuna meril napaka pri formuli za izračun vrednosti za ocenjevanje, nenamerna in se strinjam, da bi bilo veliko bolje, da je ne bi bilo.

Kar pa je najpomembnejše, strokovna komisija jo je pojasnila po vsebini in kar je ključno, pojasnila in z izračuni dokazala, da ta napaka na razvrstitev po merilih ni vplivala. Ravno tako pa ni šlo za napako, ki bi kakorkoli vplivala na pogodbeno vrednost. Sedaj pa prehajam na prvi očitek, ki ga v zahtevi za sklic nujne seje navajajo pobudniki. In sicer, da Skytoll nima reference s področja vzpostavitve sistema e-vinjet in naj bi za slovaški sistem e-vinjet vzpostavil le platformo za plačilo in prodajo vinjet ter prevzel marketing, ni pa bil odgovoren za nadzor in postavitev nadzorne opreme. Po pregledu ponudbe ponudnika Skytoll je bilo ugotovljeno, da je ponudbo predložil ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje. Kljukica. Da ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenih v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil z neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika. Zato je bila ocenjena kot dopustna.

Skytoll je predložil referenco za nadzor vozil nad 3,5 tone največje dovoljene mase na Slovaškem, kar je v skladu z našimi zahtevami ustrezna referenca. Kot dodatno referenco, za dodatne točke v okviru tistih 20 % meril, pa so prijavili še nadzorni sistem za vozila nad 3,5 tone največje dovoljene mase na Češkem. Obe referenčni izjavi sta podpisala naročnika referenčnih projektov, tako imenovani slovaški DARS in tako imenovani češki DARS. Po našem mnenju gre za dve verodostojni inštituciji, s čimer sta potrdila, da so referenčne zahteve izpolnjene. Da pa bi se izognili kakršnemukoli dvomu, je strokovna komisija reference preverila še dodatno na način, da je po telefonu poklicala oba podpisnika referenc in neposredno pri njih preverila zadeve in pa pristnost podpisov. Nadalje, smo šli še en korak naprej, je strokovna komisija glede ustreznosti referenc za tehnični nadzor za pregled in mnenje zaprosila še, prvič, svetovalce iz ASVINAGA, ki so reference za tehnični nadzor preverili na podlagi javno dostopnih podatkov in drugič, nadzornika kakovosti predmetnih referenčnih del, kanadsko podjetje CGI. To je bilo ustanovljeno leta 1976 in spada med večja podjetja z informacijsko in poslovno svetovanje na svetu in zaposluje preko 75 tisoč strokovnjakov na 400 različnih lokacijah. DARS ima sklenjeno pogodbo s Češko podružnico CGI in sicer za nadzor kakovosti v sitemu DarsGo, ki je kot del skupine prisoten na Češkem, Slovaškem in na Madžarskem in zaposluje preko 800 strokovnjakov in se od leta 2007 ukvarja z izvajanjem nadzora kakovosti cestninskih storitev v različnih evropskih državah. Kot poznavalca sistemov v teh državah in na podlagi našega sodelovanja z njimi, smo jih zaprosili za potrditev tako imenovanih slovaških referenc. Tako s strani ASFINAGA, kot s strani CGI je bilo na podlagi javno dostopnih podatkov, na podlagi njihovih preveritev in na podlagi poznavanja Skytoll-ovega sistema na Slovaškem in Češkem potrjeno, da ponudnik referenčne pogoje izpolnjuje.

Še enkrat, da ne bo dileme. Mi smo podpisna referenca s strani verodostojne inštitucije, podpisnike smo poklicali in preverili, reference je preverilo ASFINAG, reference je preverilo kanadsko podjetje CGI, povsod je bila ugotovitev, da ponudnik referenčne pogoje izpolnjuje. Na podlagi podpisanih referenčnih izjav s strani naročnikov, za katere nimamo razloga, da bi dvomili v njegovo verodostojnost in na podlagi dodatnih preveritev, je strokovna komisija ponudbo ocenila kot dopustno. Pri tem pa je pomembno poudariti, da na podlagi ponudbe, podpisanih referenc in dodatnega preverjanja, ki ga lahko kot naročnik oziroma strokovna komisija izvedemo, drugačne odločitve nismo mogli sprejeti. Za kakršnokoli dokazovanje nasprotnega, obstajajo drugi postopki in organi, ki so na voljo neizbranim ponudnikom. Gotovo pa se strinjate, da strokovna komisija ne more sprejemati odločitev na podlagi medijskih objav, v katerih nastopajo poslovodne osebe neizbranih ponudnikov ali svetovalci neizbranih ponudnikov, ki se predstavljajo kot neodvisni strokovnjaki za elektronsko cestninjenje. V drugem očitku pobudniki današnje seje DARS-u očitajo, da je podaljšal rok za oddajo na 1. december 2020 in s tem Skytoll-u omogočil, da je kot referenčni sistem lahko prijavil tudi češki sistem, ki ga je sicer vzpostavil 1. decembra 2020. Datum 1. december 2020 in enoletno delovanje in sistema na Češkem, ki se je izteklo ravno ta dan in so s tem sploh lahko prijavili dodatno referenco, je zgolj in čisto naključje. 1. decembra 2020 smo namreč postavili kot mejni datum, saj je ravno ta dan pomenil eno leto od predvidene uveljavitve elektronskega cestninjenja za osebna vozila, kar je uzakonil prav ta Državni zbor. To je datum, ki glede na pogodbene roke še omogoča pravočasno uvedbo sistema do ciljnega datuma. Ocenili smo namreč, da bo tri mesece dovolj za preverjanje in ocenjevanje ponudb, sprejem odločitve oddaje javnega naročila in podpis pogodbe. V pogodbi je namreč določilo, da roki za mejnike veljajo, v kolikor bo pogodba sklenjena najkasneje do 1. marca letošnjega leta, sicer se rok sorazmerno podaljša. Če ne bi bilo vloženih zahtevkov za revizijo, bi odločitev oddaji naročila postala pravnomočna 12. februarja letos in bi bilo dovolj časa za podpis pogodbe do 1. marca.

Tudi ni nobenega razloga, da bi načrtno naredili takšno spremembo, kot se nam očita. Če bi res želeli oddati javno naročilo Skytoll-u, bi lahko to že v začetku vključili v javno naročilo na primer, da bi predpisali zgolj šestmesečno obdobje vzdrževanja in ne enoletno. In tudi hipotetično, če bi res načrtno podaljšali ta rok za to, da bi se lahko prijavil tudi Skytoll, pa tega kot rečeno nismo naredili načrtno, bi s tem samo omogočili, da ponudbo odda še en ponudnik, kar pomeni večanje konkurence, kar je skladno z Zakonom o javnem naročanju in nenazadnje tudi naloga in dolžnost dobrega gospodarja. Odločitev o podaljšanju roka za oddajo ponudb smo zaradi razmer povezanih z epidemijo sprejeli dvakrat. Tako smo ponudnikom omogočili, da so v oteženih razmerah, ki so tako pri nas, kot tudi drugje po svetu spreminjajo dnevno, lahko oddali svojo ponudbo. O kompleksnosti ponudbe, ki zahteva čas za pripravo priča tudi dejstvo, da sta od treh prispelih ponudb, dve ponudbi oddala konzorcija, njihovo notranje usklajevanje pa zagotovo zahteva več časa, kot v primerih, kjer ponudbo oddaja samostojno podjetje. Prvi rok za oddajo ponudbo smo določili 2. decembra, ko smo posredovali razpis v objavo, torej v času, ko ni bilo mogoče predvideti kakšen bo drugi val epidemije. Prvi rok za oddajo ponudbe je bil 4. novembra, nato je bil na prošnjo potencialnih ponudnikov podaljšan na 17. november, ter nato še enkrat na 1. december lanskega leta. Pomembno pa je še nekaj. Tako imenovana češka referenca oziroma očitek, da naj bi bil rok za oddajo ponudb načrtno podaljšan do 1. decembra 2020, da bi Skytoll lahko uveljavil to češko referenco, ker kot sem dejal, ne drži je pravzaprav brezpredmetna. Tudi brez nje sicer ne bi dobil nekaj točk v okviru dodatnih točk, znotraj tistih 20 % meril za reference, bi bil namreč izbran Skytoll, saj sta obe drugi ponudbi nedopustni. Izbran bi bil isti ponudnik. Skytoll je češko referenco uveljavljal za pridobitev točk iz naslova dodatnih referenc, kvalificirali pa so se z referenco za nadzor na Slovaškem.

Tretji očitek, da smo iz razpisa umaknili najvišjo dovoljeno ponudbeno ceno za vzpostavitev in delovanje sistema elektronske vinjete, pri 14,2 milijona evrov in nato sprejeli dopolnilni sklep, s katerim smo zagotovljena sredstva opredelili v višini 24 milijonov 344 tisoč 400 evrov brez DDV, za vzpostavitev in osemletno delovanje in ne 23,3 milijona evrov, kot so napačno poročali mediji, pa sem že pojasnil. Prav tako tudi razloge za to odločitev, za katero še vedno menim, da je bila dobra in pravilna. S tem, ko smo limitirano vrednost umaknili, ni bilo spremenjeno dejstvo, da je bil izbran ekonomsko najugodnejši ponudnik in so bili ponudniki še vedno spodbujeni, da ponudijo čim nižjo ceno. To potrjujeta tudi dve od treh prejetih ponudb. Ponovno pa poudarjam, da umaknjena limitirana vrednost nikakor ne pomeni, da ima naročnik za izpeljavo takega projekta na voljo neomejena sredstva, ker bi bilo to neracionalno in negospodarno. V kolikor ponudba presega zagotovljena sredstva za namen javnega naročila, je seveda edino logično gospodarno, da se takšno ponudbo označi kot nedopustno in se je ne sprejme. Če bi namreč sledili logiki najdražjega ponudnika, bi morali sprejeti ponudbo tudi, če bi bila na primer v višini 200 milijonov. A res? Pa kdo je tu nor? In nenazadnje na samo razpisno dokumentacijo, se ni pritožil nihče od treh ponudnikov. Nihče. Nihče ji v roku ni nasprotoval in nihče je očitno ni želel še dodatno spreminjati. To pomeni, da so se z oddajo ponudbe strinjali tudi z razpisno dokumentacijo in njeno vsebino. Smo pa v novembru s strani zagrebške družbe Grafik.net prejeli zahtevek za revizijo zoper razpisno dokumentacijo, a je državno revizijska komisija zahtevek zavrnila kot neutemeljenega. 29. januarja 2021 pa je k izbiri izvajalca dal soglasje tudi nadzorni svet DARS-a. Proti koncu pa bi želel osvetliti še vlogo gospoda Bibaritscha, ki je v teh dneh v medijih nastopal kot strokovnjak s področja elektronskega cestninjenja in kritiziral dejanja DARS-a. Tega da je strokovnjak mu ne oporeka nihče, tudi sam ne, čeprav se osebno ne poznava.

Nenazadnje je v času uveljavitve sistema DarsGo za konkretne zneske, govorimo o 214 tisoč 400 evrih sodeloval z DARS-om. Pri svetovanju, pri vzpostavitvi sistema DarsGo in pripravi razpisne dokumentacije za nadzornika kakovosti. Med njegovimi referencami lahko najdemo tudi navedbo, da je svetoval pri uvedbi bolgarske e-vinjete, katere dobavitelj je bil Kapsch. Ta isti Kapsch, ki sodeluje v konzorciju, ki je dal najdražjo ponudbo. Z izbiro takšnega svetovalca, ki je svetoval na konkretnem sistemu, ki ga je uvedel konkretni ponudnik, bi pri pripravi razpisne dokumentacije avtomatsko dali prednost izvajalcu, s katerim je tak svetovalec povezan. O neodvisnosti takega svetovanja torej ne bi mogli več govoriti. Dodatna pomanjkljivost takšnega svetovanja pa bi tudi bila, da pripravljalci razpisne dokumentacije na strani DARS-a ne bi imeli možnost vpogleda v delujoč sistem e-vinjete, kot smo ga imeli v primeru sodelovanja z ASFINAG-om, ampak bi se morali zanesti izključno na nasvete svetovalca, ki ne bi bil neodvisen. Tudi če bi želeli izbrati kateregakoli svetovalca za pomoč pri pripravi razpisne dokumentacije za e-vinjeto, bi kot referenco morali zahtevati, da je ta sodeloval pri uvedbi e-vinjete, pri kateremkoli drugem cestninskem upravljalcu, s tem pa bi avtomatsko dobili rešitve, ki bi bile prilagojene izvajalcu referenčnega sistema. Torej ravno to, o čemer smo se s tem, ko smo se povezali z ASFINAG-om izognili in kar očitno nekaterim ponudnikom ne ustreza, ker so želeli priti skozi sistem, ki so jih že prodali nekomu drugemu, se pa razlikuje od tega, kar zahteva in potrebuje DARS in Slovenija. V tem konkretnem primeru, v katerem se pogovarjamo danes, pa je kredibilnost gospoda Bibariča splahnela. Še več. Gre za zelo pristranskega poznavalca elektronskega cestninjenja. Zakaj, boste dejali. Ker se prodaja kot neodvisni strokovnjak in tako nastopa tudi v medijih, v resnici pa igra za drugo ekipo. Hotel je sodelovati z DARS-om, se nam ponujal, vendar se tokrat nismo odločili za sodelovanje.

Odločili smo se za preverjeno rešitev, avstrijski ASFINAG. Gospod Bibarič pa nam je kljub temu v času razpisa vseskozi pošiljal predloge in opozorila, kaj je v razpisni dokumentaciji potrebno spremeniti, kaj smo naredili narobe, kako naj zadevo naredimo veliko bolj učinkovito. Pri tem pa se je v oktobru 2020 pri enem izmed elektronskih sporočil, ki ga je naslovil na DARS, domnevam da zmotil in namesto skrito kopijo poslal vsem vidno kopijo, tudi predstavniku Kapsch-a, Mihaelu / nerazumljivo/ ki se je prijavil na razpis in direktorju družbe Pretor, Urošu Škufci, ki je po pooblastilu omenjenega konzorcija vložil revizijski zahtevek. Da je gospod Bibarič oziroma Prime Consulting Services za katerega dela, neposredno povezan s potencialnimi ponudniki za vzpostavitev e-vinjete, ni nobenega dvoma. Poleg prej omenjenega primera je zgovoren tudi angažma PCS pri pripravi dokumentacije za DarsGo sistem, kjer je v začetni fazi sodeloval kot podizvajalec Rapp Transa. In kaj je tu spornega, boste rekli. Razpis, ki je bil objavljen februarja 2013, je bil s pomočjo Rapp-a in PCS napisan tako, da se je lahko prijavil samo en ponudnik. Kdo? Avstrijski Kapsch. To je družba, ki jo sedaj v kopiji svojih mejlov daje tudi gospod Bibarič. Ta razpis je nato v času vlade Alenke Bratušek razveljavila državno revizijska komisija, o tem pa so obširno poročali tudi mediji. Iz teh razlogov gospoda Bibariča ne morem šteti za neodvisnega in kredibilnega strokovnjaka, saj lahko na podlagi vsega povedanega domnevamo, da so njegovi nasveti, stališča, predlogi in pripombe pristranski. Toliko na kratko v uvodu. Prepričan sem, da bom lahko v razpravi skupaj s sodelavcem odgovoril še na marsikatero vprašanje ali očitek, seveda v okviru, ki sem ga navedel v samem začetku. Za konec pa bi rad poudaril še to. v zahtevi za sklic nujne seje KNJF, so predlagatelji zapisali, da si slovenski davkoplačevalci zaslužijo jasen odgovor na vprašanje ali je bil razpis DARS-a za vzpostavitev prodajnega in nadzornega sistema za e-vinjete prirejen z namenom, da se posel zagotovi točno določenemu izbranci vladajoče politike. Odgovor je jasen in odločen. Ne. V javnem naročilu je bil edini cilj družbe DARS dobiti usposobljenega ponudnika z namenom, da bi uporabniki slovenskih avtocest in hitrih cest letos decembra, po 13-ih letih dobili prijaznejših način cestninjenja, kot korak k digitalizirani družbi. Pri javnem naročilu nismo favorizirali nobenega ponudnika. Razpis smo vodili skladno z zakonodajo in povsem transparentno.

Hvala lepa.