Hvala, spoštovani predsednik. Spoštovane poslanke, cenjeni poslanci.

Področja, ki so v deklaraciji posebej izpostavljena, so okrevanje gospodarstva, v zvezi s tem mehanizem za okrevanje in odpornost, ter kot ključni element strategije za okrevanje, ter krepitev ekonomske in monetarne unije.

Mehanizem za okrevanje in odpornost. Evropska komisija je maja 2020 kot del obsežnega svežnja za blažitev socialno-ekonomskih posledic pandemije predlagala instrument za okrevanje nove generacije Evropske unije v skupnem obsegu 750 milijard evrov. V okviru tega instrumenta bo imel največjo vlogo mehanizem za okrevanje in odpornost, iz katerega se bo državam članicam zagotovilo 312 milijard v obliki nepovratnih sredstev in 360 milijard v obliki posojil. Mehanizem za okrevanje in odpornost bo namenjen podpiranju držav članic pri blaženju gospodarskega šoka, ki ga je povzročila kriza covid-19, in povečanje odpornosti njihovih gospodarstev.

V Sloveniji bo iz mehanizma na voljo, kot je že omenil gospod državni sekretar, okoli pet milijard sredstev v obliki povratnih in nepovratnih sredstev. Za porabo sredstev država pripravlja nacionalne načrte za okrevanje in odpornost. Ti načrti odločajo program reform in naložb države, ki mora biti z namenom porabe razpoložljivih sredstev, implementiran do 31. julija 2026. V nacionalnih načrtih za okrevanje in odpornost je treba določiti usklajen sveženj reform in naložbenih projektov z namenom zasledovanja ciljev okoljske trajnosti, produktivnosti, pravičnosti in makroekonomske stabilnosti. Načrti morajo tudi omogočiti, da države povečajo svoj potencial za gospodarsko rast, ustvarjanje delovnih mest ter ekonomsko institucionalno odpornost, ter izvedejo zeleni in digitalni prehod. Ključno je tudi, da države v načrtih dosledno odgovarjajo na specifična priporočila v okviru evropskega semestra iz leta 2019 in 2020.

Pomembno je, da se implementacija načrtov za okrevanje in odpornost prične čim prej, da bodo lahko izplačana sredstva, ki so na voljo posamezni državi. Nacionalne načrte za okrevanje in odpornosti potrdi Svet Evropske unije na podlagi ocene ustreznosti s strani Evropske komisije. Sredstva bodo državam izplačana v obrokih, in sicer na podlagi izpolnjevanja doseganja ciljev in mejnikov pri izvajanju reform in naložb iz načrtov. Slovenski načrt za okrevanje in odpornost je pripravila v sodelovanju z vsemi relevantnimi deležniki, ključno vlogo pri pripravi pa je Vlada dodelila Službi za evropsko kohezijsko politiko. Načrtujejo se ukrepi za krepitev ekonomske institucionalne odpornosti ter povečanje produktivnosti in zaposlovanja. Investicije so načrtovane na področju digitalne preobrazbe podjetij in javne uprave, raziskav in inovacij. Načrtuje se spodbujanje zelenega prehoda preko trajnostnih projektov s ciljem spodbujanja obnovljivih virov energije in učinkovite uporabe energije v gospodarstvo. Investicije na področju transportne infrastrukture bodo osredotočene na trajnostne in učinkovite projekte in bodo ustrezale načelu, da ne povzročajo škode na okoljskem področju. Načrtujejo se ukrepi za izboljšanje učinkovitosti zdravstvenega sistema in sistema socialne zaščite, vključno z infrastrukturnimi investicijami na tem področju. Načrtovani so tudi ukrepi na področju opravljanja javnih financ, vključno z investicijami in zelenim proračunom. Okrevanje po krizi, povzročeni s pandemijo koronavirusa, bo dolgotrajen proces. Države so utrpele globoke padce v gospodarski rasti, zato bo na kratek in pa srednji rok fokus delovanja vseh vlad krepitev rasti in zagotavljanje vzdržnosti ter odpornosti na bodoče krize. Mehanizem za okrevanje bo vsekakor s pravilnim načrtovanjem zelo prispeval k temu cilju.

Druga pomembna točka, krepitev ekonomske monetarne unije. Prednostna naloga Evropske unije ostaja tudi nadaljnja poglobitev ekonomske monetarne unije. V tem kontekstu priporoča svet o ekonomski politiki evroobmočja za leto 2021, poudarja pomen nadaljnjega doseganja napredka pri poglobitvi ekonomske monetarne unije, da bi z dokončanjem bančne unije in poglobljeno unijo kapitalskih trgov povečalo odpornost evroobmočja in okrepilo mednarodno vlogo evra. Pomemben mejnik v nadaljnjem razvoju ekonomske monetarne unije predstavlja nedavno doseženi politični dogovor v zvezi s svežnjem reform evropskega mehanizma za stabilnost. S sporazumom EMS bo postal učinkovitejši in prožnejši, zagotovil bo tudi skupni varovalni mehanizem za enotni sklad za reševanje s kreditno linijo od začetka leta 2022. Dve leti pred načrtovanjem bo … Skupni varovalni mehanizem bo pomagal zagotoviti, da propad bank ne bo škodoval gospodarstvu na splošno ali da bi povzročil finančno nestabilnost. Financiral se bo s prispevki iz bančnega sektorja in ne iz davkoplačevalskega denarja, s čimer se bo zmanjšala povezava med bankami in državnimi bančnimi (?). Pomembno je tudi dokončanje bančne unije. Ker je glavni manjkajoči element evropski sistem jamstvo sistem za vloge EDIS, po kratici, Slovenija podpira predlog za vzpostavitev evropske sheme za jamstvo vlog, vendar je najprej treba doseči pomembno znižanje tveganj v bančnih sektorjih vseh držav članic Evropske unije. Slovenija napredek vidi v vzpostavitvi prehodnega likvidnostnega mehanizma jamstva za vloge, za katerega je značilno, da nacionalnim sistemom jamstva za vloge zagotavlja / nerazumljivo/ posojilo v primeru, ko le-ti ne bi razpolagali z zadostnimi sredstvi.

Pri okrevanju po gospodarski krizi zaradi covid-19 bo ključnega pomena tudi razvoj kapitalskih trgov Evropske unije. Veliki in povezani kapitalski trgi bodo olajšali okrevanje in zagotovili, da bodo imela podjetja, zlasti mala in srednja, dostop do virov financiranja, evropskim varčevalcem pa, da bodo dali zaupanje za vlaganje v svojo prihodnost. Globoki nevidni kapitalski trgi bodo podpirali tudi zeleni in digitalni prehod Evrope ter prispevali k oblikovanju bolj vključujočega in odpornejšega gospodarstva. Unije kapitalskih trgov je ključno tudi za okrepitev mednarodne vloge evra. Slovenija bo še naprej podpirala nadaljnji napredek za vzpostavitev kapitalske unije in si pri tem prizadevala, da se sprejme takšne ukrepe, ki bi koristili tudi kapitalskim trgom manjših gospodarstev, ne le večjim finančnim centrom. Posebno pozornost bo Slovenija dala tudi varstvu potrošnikov in investitorju ter finančni pismenosti.

S tem zaključujem svojo predstavitev in se vam zahvaljujem za pozornost.