Hvala lepa, gospod predsedujoči, spoštovane poslanke in poslanci.

V skladu s 5. členom Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije mora Vlada Republike Slovenije najmanj enkrat letno poročati Državnemu zboru Republike Slovenije o stanju v EU in položaju Slovenije v njej. Državni zbor nato na podlagi 110. člena Poslovnika sprejme stališča o političnih usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah Evropske unije in prednostnih nalogah v prihodnjem obdobju. Temeljni namen te obravnave je prispevati k preglednemu in ciljno usmerjenemu delovanju Slovenije v institucijah Evropske unije.

Vlada je pripravila predlog deklaracije, ki je danes pred vami, že 13. zapored. Tokratni predlog smo pripravili z rahlo zamudo, ki je nastala zaradi menjave vlade, spopadanja s posledicami pandemije covid-19 in dejstva, da je zamujala tudi objava delovnega programa Evropske komisije. Predlog deklaracije pred vami daje usmeritve za delovanje Slovenije v institucijah EU do leta 2024. To je novost. Kot veste, se je doslej deklaracija praviloma nanašala na 18-mesečno obdobje trajanja tria predsedstev Sveta Evropske unije. Maja 2016 je začel veljati medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje, s katerim so se institucije dogovorile za okrepitev letnega in večletnega načrtovanja unije. V skladu s tem sporazumom je bilo dogovorjeno, da bo za aktualno zakonodajno obdobje na podlagi strateške agende EU 2019-2024 prvič sprejet tudi skupni večletni delovni program. Predsedniki treh institucij EU so tako 11. decembra 2020 podpisali dogovor o glavnih cilj in prednostnih nalogah politik Evropske unije za obdobje 2020-2024. S tem se poleg letnega načrtovanja uvaja tudi dinamika večletnega načrtovanja dela institucij Evropske unije s ciljem usklajenega izvajanja strateške agende.

Skladno z navedenim in glede na to, da se je veljavna deklaracija iztekla sredi lanskega leta ter da sprejemanje nove deklaracije časovno skoraj sovpada z mandatom aktualne Evropske komisije in Evropskega parlamenta Državnemu zboru v sprejem predlagamo deklaracijo o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijo za obdobje do konca aktualnega zakonodajnega cikla oziroma trajanja strateške agende. S tem bomo dosegli tudi večjo jasnost glede ključnih prednostnih nalog delovanja Republike Slovenije v Evropski uniji.

Namen pričujoče štiriletne deklaracije je torej zagotoviti strateški okvir za načrtovanje dela na posameznih področjih, saj bi na ta način lahko uskladili domače razprave s političnim in zakonodajnim ciklom na ravni Evropske unije. Hkrati tako načrtovanje umešča interese Slovenije v dolgoročnejši strateški okvir Evropske unije, kot sta na primer strateška agenda Evropske unije 2019 do 2024 in agenda za trajnostni razvoj do leta 2030. Priprava prihodnje deklaracije bo tako časovno že povsem usklajena s strateško agendo EU 2025 do 2029, s čimer bo tudi Državni zbor imel hkrati možnost izmenjave mnenj glede na omenjene strateške agende.

Spoštovani. Prenovljena deklaracija je torej strnjen strateški dokument, bistveno krajši od dosedanjih 12. Tokratna deklaracija zaradi daljšega časovnega obdobja hkrati zagotavlja politične usmeritve, ki bodo prispevale k lažjemu načrtovanju in večji stabilnosti ter učinkovitosti dela resornih ministrstev. Poleg uvoda je predlagano gradivo razdeljeno na štiri poglavja. 1. poglavje Evropska unija, vrnitev k temeljnim vrednotam, 2. nov zagon Evropske unije, 3. šest prednostnih področij delovanja Republike Slovenije in 4. drugo predsedovanje Slovenije v Svetu Evropske unije. Med omenjenimi šestimi prednostnimi področji so: 1. trajnostno okrevanje gospodarstva, 2. krepitev ekonomsko in socialne kohezije v Evropski uniji, 3. zaščita državljanov in njihovih svoboščin, 4. promocija interesov in vrednot Evropske unije v sosedstvu in svetu ter nadaljevanje širitvenega procesa, 5. krepitev skupne zunanje politike in poglabljanje transatlantskih vezi, 6. učinkovitejše delovanje Evropske unije.

Dovolite, da v tem uvodnem delu izpostavim nekaj aktualnih poudarkov, ki podajajo širši kontekst predlagane deklaracije. Evropa in svet sta močno zaznamovana s pandemijo covid-19 in njenimi posledicami. Ključni poudarek obravnavanega obdobja bo torej na trajnostno naravnanem okrevanju po pandemiji. Obenem je to čas, ko moramo na podlagi izkušenj preteklega leta okrepiti odpornost Evropske unije in njeno pripravljenost na nove krizne, krize globalnih razsežnosti. Pa naj gre za zdravstveno, ekonomsko, varnostno, hibridno, okoljsko ali kakšno drugo obliko krize. Temu vidiku se želimo podrobneje posvetiti že v drugi polovici letošnjega leta, v času slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije.

Globalna razmerja se tudi brez pandemije že nekaj časa korenito spreminjajo. Multipolarni svet postaja vse bolj nepredvidljiv in Evropa mora v njem najti svoj prostor, ne le v ekonomskem, temveč tudi v političnem in navsezadnje varnostnem smislu. Spremembe v Združenih državah Amerike pri tem dajejo dobre obete za ponovno poglobitev transatlantskih vezi. Hkrati je svet vse bolj zaznamovan s posledicami podnebnih sprememb. Kot je znano, se je Evropska unija zavezala k podnebni nevtralnosti do leta 2050. Znani so cilji do leta 2030. Čas je za implementacijo evropskega zelenega dogovora in naložbe v nove zelene tehnologije. Decembra 2020 je bil poleg večletnega finančnega okvira EU 2021-2027 sprejet tudi zgodovinski dogovor o obsežnem instrumentu za okrevanje, nova generacija Evropske unije, namenjen zagonu evropskega gospodarstva po pandemiji, za kar se bo Evropska komisija tudi prvič zadolžila.

Slovenija je iz tega naslova upravičena do 2,1 milijarde evrov nepovratnih sredstev in dodatnih 2,6 milijarde evrov posojil. Če k temu dodamo še obseg nepovratnih sredstev iz naslednjega večletnega okvira Evropske unije, ta znesek znaša 10,2 milijarde evrov. Navedeno nam daje edinstveno priložnost, da v naslednjih letih s pametnimi naložbami v zeleno in digitalno preobrazbo bistveno okrepimo konkurenčnost našega gospodarstva.

In nenazadnje, kot že rečeno, Slovenija v drugi polovici leta predseduje Svetu Evropske unije. S tem imamo priložnost posebej aktivno soustvarjati evropske politike, utrditi svoje mesto v močnejši Evropski uniji, prispevati h krepitvi zaupanja v institucije Evropske unije ter povečati svojo vidnost v evropskem in svetovnem merilu. Vlada se na ta projekt že intenzivno pripravlja.

Ob koncu želim izpostaviti, da bo Vlada Republike Slovenije ne glede na predlagano daljše časovno obdobje dokumenta, v skladu s 5. členom Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije, o izvajanju deklaracije še naprej enkrat letno poročala Državnemu zboru in s tem omogočila redno razpravo o aktualnem stanju v Evropski uniji in položaju Slovenija v njej.

Toliko za uvod. V nadaljevanju bomo predstavniki Ministrstva za zunanje zadeve in tudi za finance vsebinsko predstavili področje deklaracije, ki jo obravnava vaš odbor. Hvala lepa.