Hvala za besedo in pa hvala za ta izčrpna vprašanja.

Kar se tiče izvajanja storitev oziroma ne izvajanja storitev, zaradi epidemije je potrebno povedati, da smo v kliničnem centru z vsemi sredstvi ne planirano samo Covid, ampak predvsem ne Covid, kajti kljub temu, da imamo epidemijo je največji del storitev zdravstvenih predstavljali ne Covid programi. To se morda v času epidemije malo pozabilo in izgubilo, vendar v kliničnem centru smo še – za danes ne vem, ampak še prejšnji teden lahko povem tekoče podatke dnevno gledali 4 tisoč 600 do 4 tisoč 800 pacientov v ambulantah dnevno, kar je več kot smo gledali na primer v začetku jeseni in najvišje številke v kliničnem centru pri izvajanju zdravstvenih storitev v ambulantah po prvem valu epidemije so dosegli 5 tisoč 200 iz vidika seveda varnostnih ukrepov, da zagotavljamo varno obravnavo teh pacientov in kljub temu, da danes živimo ali pa smo živeli do sedemkratnik prvega vala in da imamo danes mislim, da cirka 210 – 215 Covid pacientov v bolnišnici, kar je še vedno štiri, petkratnik delamo praktično enako kot ob koncu prvega vala, ko pacientov skoraj ni bilo. Tako, da vse naše sile praktično, kar imamo le kakršnihkoli prostih kapacitet predvsem kadra usmerjamo, da izvajamo ne Covid programe in to je bila tudi ena od glavnih zavez predvsem kliničnega centra, kajti izvaja pa tudi hkrati za celo državo terciar in tukaj je bila zaveza kliničnega centra, da z vsemi sredstvi branimo trdnjavo znanja in pa najvišje medicine v Sloveniji in da izvajamo vse tako kot pred epidemijo z vidika vrhunske stroke. Tako smo v letu 2020 presegli število transplantacij leta 2019. Kar se tiče še teh zdravstvenih storitev naj povem nimam sedaj svežega podatka kako je bilo na 31. 12. oziroma ga ne vem iz glavne, ampak vam povem za datum 30. 11. so bile čakalne vrste, ki jih poročamo na NIJZ v kliničnem centru za 10 % krajše kot so bile 31. 12. 2019 seveda k temu je pripomoglo več stvari od tega, da so bili ali pacienti obravnavani po drugi strani, da so bili klicani telefoni s tem, da so se prevetrili čakalni seznami, kajti nekateri več niso potrebovali storitev, zato ker so jih že dobili, nekateri jih niso več hoteli in tako naprej. Na koncu kot pravim je bilo 10 tisoč čakajočih krajša čakalna vrsta kot na dan 31. 12. 2019, vendar hkrati glede na to, da smo imeli epidemijo in da vseh programov nismo mogli izvajati v enakem obsegu je bilo pa število čakajočih nad najdaljšo dopustno čakalno dobo 5 % daljše. To moramo biti korektni in povedati tako kot je.

Kar se tiče podfinanciranosti zdravstva. Tako kot sem že omenil Ministrstvo za zdravje je bilo tukaj vedno verjamem, da v skladu mogoče, vendar vseeno glede na potrebe insuficientno oziroma pod financirano tako kot ste ugotavljal. Kar se tiče nove infekcijske klinike je seveda kompleten projekt rušenja sedanje infekcijske klinike in pa na istem mestu postavitve nove tako kot ste rekli vredno 135 milijonov evrov pri deljenju sredstev med zdravstvom in ostalimi ne vem kako je prišlo dejstvo je, da je prva faza se pravi faza izgraditve novega dela infekcijske klinike, se pravi, kot prizidek starega, z novimi 18 tisoč kvadratnimi metri ocenjen na ca 90 milijonov evrov, medtem ko ima zdaj stari del pa 8 tisoč kvadratnih metrov. Želja je, seveda, da se enkrat naredi celovito, se pravi, da se tudi stari del prenovi in obnovi. Treba je pa tudi povedati, da klinični center ima zaradi prej omenjenega podfinanciranja tako v amortizaciji kot v ostalem za 480 milijonov evrov predlogov za prenove in novogradnje, zato da bo to vrhunski regijski center zdravstva. In zato ta odgovor ni tako enostaven in enoznačen, kateri del bo s starim delom infekcijske klinike.

Kar se tiče dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, zagotovo ni nobene skrbi za to, da bi se to ukinjalo. Se pravi, dopolnilno zdravstveno zavarovanje je kvečjemu stvar debate o preoblikovanju. Je pa dejstvo, kot ste tudi sami ugotavljali, da moramo najprej prevetriti glede na vse skupaj, kar imamo, kaj zmoremo v osnovnem zdravstvenem zavarovanju, kakšna je osnovna pravica. Cilj pa mora biti univerzalno, široko dostopno vsem javno zdravje; to je pa izhodišče, ki ga moramo zasledovati in mu moramo slediti.

Proračunsko kritje ZZZS. V tej fazi epidemije se je to praktično tekoče dogajalo. V letu 2020 so se vsi stroški covida krili iz proračuna, bili so preneseni preko ZZZS na proračun. Je pa res, da so zaenkrat izhodišča ZZZS pri oblikovanju finančnega načrta bolnišnic oblikovana na način, da se finančni načrt oblikuje iz realizacije leta 2020. Kar pomeni, da je osnova – tisto, kar ste prej našteli – pomembno zmanjšanje količine zdravstvenih storitev. Prvič, tu se postavlja vprašanje o vzdržnosti, dostopnosti do zdravstva oziroma čakalnih vrst, po drugi strani pa so manjkajoče storitve pomemben del financiranja zdravstva. Zato ne vem, ali je dogovorjeno kako drugače, da to razliko za uravnoteženo poslovanje bolnišnic krije proračun; tega podatka ne poznam, ga nimam, in ko ga bom dobil, vas bom seveda seznanil s tem.

Kar se tiče bolniškega staleža pri covidu. Dejstvo je, da nekdo, ki zboli na delovnem mestu, mu je priznan 100 % bolniški stalež, recimo, praviloma. Res smo v fazi epidemije, je stvar različnih pogledov na to, ali je pravilno to ali ni, ampak mislim, da stališče, ki je, je sprejemljivo, vedno pa je stvar diskusije. In sicer, meja v tej smeri, ki je, mislim, da mora biti in da je to zastavljeno vsaj za moje oči ustrezno.

Kar se tiče covida in poslovanja bolnišnic. Kar mi je poznano, cene za storitve covida so nastale na podlagi prvega vala, ko je bilo obravnavanih ca 200, 300 pacientov. Danes, kot ste prej rekli, jih je 24-krat več, se pravi, 9 tisoč. Zagotovo ob takih spremembah terja to novelacijo teh cen, saj fiksni stroški ostajajo enaki in je dejansko potrebno, da ZZZS odgovorno, tako kot pri postavljanju vseh ostalih cen, sodeluje tudi pri določitvi, verjetno nove cene za leto 2021, z naslova Covid. V kolikor se seveda, kaj se bo pa izkazal, ali je ta cena potem, na podlagi teh številk pravilna ali ni pravilna oziroma je zaradi fiksnih stroškov ob večjih količinah nižja, seveda stvar dokončnih potem analiz, zagotovo pa ne, tega ni možno, tudi z vidika znanja, ki ga imajo na tem področju naše glavne zavarovalnice, se pravi ZZZS-ja.

Rekel ste, da je bila izpeljana investicija brez javnega razpisa, vsaj jaz sem vas tako zastopil, tako da, bil je postopek, ki je mogoč na podlagi nujnosti, vezano na izgradnjo teh dodatnih kapacitet. Tukaj bi vas samo v tej smeri dopolnil. Je pa res, da je treba hkrati pri Covidu izpostavit, da končne ocene, ali je klinični center pozitivno posloval v letu 2020 ali ni, jaz danes še nimam. Ja, jo bom imel v naslednjih dneh, skladno z vsemi predpisi, ki jih bo izdala ZZZS, zaključnim računom, in če bo klinični center pozitiven, ne bo zaradi Covida, to je osnovno. Prihodki iz naslova Covida v kliničnem centru predstavljajo 5 %, res pa je, da je država ob težki likvidnostni situaciji določenih bolnišnic, v letu 2020, le te dokapitalizirala iz naslova, zagotavlja njihove likvidnosti, tako da klinični center je iz tega naslova dobil, mislim da, 4 milijone in še nekaj, evrov. Tako da, to bo tudi pomembno vplivalo na poslovanje.

Klinični center ima čez 80 milijonov, 87 milijonov kumulativne izgube, v vseh teh letih, cca 40 milijonov dolga do dobaviteljev. Poslovodstvom bolnišnic ves čas očita negativno poslovanje in neučinkovitost, verjetno je primerno, da jim ne očitamo slučajno pozitivnega poslovanja, važno pa je, seveda, da so ta sredstva del javnega sistema in da se vanj tudi vračajo, kajti, na koncu je vse seveda izgube treba pokrit s strani ustanovitelja, se pravi, države.

Še enkrat bi izkoristil priložnost, no, in se vsem zdravstvenim delavcem zahvalil, ker so s svojim požrtvovalnim delom omogočili, da smo to epidemijo v zdravstvu zmogli, se pravi, da smo lahko pomagali vsem, zdravja potrebnih in samo želim si, da zdravstvo, ki smo ga poznali pred epidemijo, čim prej normalno steče in da predvsem ne Covid, tako kot sem rekel, čeprav tega ne poudarjamo, ampak »gro« 95 % praktično vsega v kliničnemu centru predstavlja, kljub vsemu ne Covid, da to čimprej normalno steče.

Hvala.