Hvala za besedo. Hvala tudi za zastavljena vprašanja.

Ja, res je eden od pomembnih podlag za dobro delo je kontinuiteta, tudi kontinuiteta vodenja in to je eden od problemov tudi Ministrstva za zdravje. To je bil edini resen pomislek, ki sem ga imel kot direktor Kliničnega centra Ljubljana, da se odločil za tako kandidaturo. Kajti, tudi največja osrednja slovenska bolnišnica potrebuje kontinuiteto s tega vidika. Samo toliko, da se v tem delu popolnoma z vašim razmišljanjem strinjam.

Kar se tiče notranje revizije; notranja revizija je seveda del teh poročil, kot pomemben element, dejstvo pa je, da v vseh teh letih nismo v kliničnem centru uspel vzpostavit uspešnega delovanja notranje revizije oziroma na način, ki bi dejansko dajal rezultate, ki so potrebni, zato, ali pa s katerim bi bilo vodstvo ali pa jaz, kot poslovodja, zadovoljen, zato smo se odločil, da seveda preložimo ali pa, damo, tako kot je prav, odgovornost, na nižje nivoje, ja, hkrati pa seveda opravimo razpis za zunanjega izvajalca, ki nam bo nastavil ogledalo, kaj se dejansko dogaja na teh področjih, v kliničnem centru.

Kar se tiče mreže mikrobioloških laboratorijev, dejstvo je da, tako kot sem povedal že uvodoma, potrebujemo mrežo. Potrebujemo mrežo tako biokemičnih laboratorijev, kot tudi mikrobioloških in to zato, kot ste tudi sam povedal, zato, da imamo oziroma da imajo strokovnjaki v pravem času prave podatke, da lahko pravilno ukrepajo in da smo tudi v primeru izrednih razmer, kot so epidemije, potresi in še kaj drugega, pripravljeni, oziroma da lahko, da imamo dovolj resursov, rezerv, s katerimi lahko pokrijemo take izredne dogodke oziroma potrebe.

Kar se tiče administrativnih postopkov za tuje delavce; sam sem večkrat tekel ta krog, kot direktor tako na Jesenicah, kjer ravno tako manjka radiologov, kot v Kranju in zagotovo je treba te postopke poenostavit, zagotovo je treba, če ne drugače, če vztrajamo na evropski usmeritvi, da se govori C1 jezik, je treba, tako kot v tujini, uvesti C1 strokovni nivo, se pravi, da tisto zagotovo kandidat obvlada, kar je na strokovnem nivoju slovenščina C1, kar je nekoliko, bom rekel, ožje, vendar specifično za delo, ki ga ta zdravstveni delavec iz tujine opravlja.

Kar se tiče evidenc opreme; vaše ugotovitve so povsem pravilne, s temi tabelami, verjamem da, oziroma ne tabelami, s podatki, kajne, se slabo, tudi po mojem vedenju, razpolaga oziroma upravlja in zagotovo je treba tukaj poenotit te evidence, ki morajo bit kontinuirane in stalne in seveda tega, da se od 2017 ne spremlja več tistega, kar je bilo predhodno uvedeno v vezanost teh evidenc, to, mislim da lahko obžalujemo in da je treba takoj na tistemu delu nadaljevat.

Kar se tiče ozkih grl, ki izhaja iz nezadostne infrastrukture ali pa opreme; dejstvo je, da smo v preteklosti… Prvi so seveda kadri in ti naj se odlikujejo na srečo in na teh je treba delat in tudi, ne samo strokovnost in kvaliteti, temveč tudi zadostnosti, po številu, kajne. Ampak, seveda, treba je tudi ustrezno infrastrukturo in opremo imet in tukaj je v preteklosti seveda se premalo dajalo izvajalcem zdravstvene dejavnosti, sredstev za ta del. Jaz vam lahko povem, da v kliničnem centru imamo cca, iz amortizacije, skozi cene zdravstvenih storitev, 20 milijonov evrov na let, imamo pa 600 milijonov, bo letos, prometa. Tako da, ta odstotek je zagotovo dva, če ne trikrat premajhen, zato, da bi lahko ustrezno »zanavljal« svojo infrastrukturo. Po drugi strani pa na Ministrstvu za zdravje, ki že leta odstopa po tem, da ima iz naslova tega, da je država ustanovitelj bolnišnic, premajhna sredstva za vzdrževanje in obnavljanje infrastrukture in pa drage, nakupovanja drage opreme. Kar se tiče epidemije, dejstvo je, da smo v Kliničnem centru po prvem valu epidemije prenovili pandemski načrt skupaj s stroko, da smo naredili akcijski načrt ukrepov, in sicer glede na podatke, ki smo jih imeli s strani tako svetovne zdravstvene organizacije, ki je planirala za Slovenijo mislim, da septembra cca 80 maksimalno dnevno pozitivnih prebivalcev na koronavirus petkratnih spomladanskega vala. Se pravi spomladi smo imeli v Kliničnem centru največ mislim, da 54 pacientov okuženih s koronavirusom, zdaj v drugem valu smo jih imeli največ 354, mislim, da jih je Slovenija v prvem valu imela 110 največ v enem trenutku, zdaj v tem drugem valu smo jih imeli 1314 tam okoli 1320 pacientov, se pravi 10, 11-kratnik tistega kar je bilo spomladi. Glede na projekcije, ki so bile dane, smo naredili petkratnik in ta se je zdel skoraj neverjeten. In to ni bila neka samovolja ali pa manj nevednost vodstva kliničnega centra ali pa stroke kliničnega centra, temveč projekcije celega sveta, vsaj kolikor jaz vem. In dejstvo je, da smo vezano na epidemijo bili vsi v Evropi in tudi kjerkoli drugje presenečeni nad tem, da se je zgodilo nekaj kar nihče od nas ni videl do sedaj. Bili smo postavljeni pred dejstvo kljub temu, da smo se pripravljali, če se ne bi pripravljali skozi ta akcijski načrt sigurno ne bi zmogli. Tako smo vedeli do kam Klinični center v teh gabaritih zmore in tudi vedli smo načelno kateri koraki so potrebni, če pridemo do teh gabaritov. In z vidika tega, da bi mogli iti v neke velike športne dvorane ali pa gospodarstva razstavišča se je ta odločitev z vidika logistike in vsega kar je na tej lokaciji na investiciji, ki se izvaja od leta 2008 in od leta mislim, da 2012 bolj ali manj nedokončana stoji, se je zdelo optimalno za obvladovanje situacije. Hvala.