Uvodoma jaz bom moral iti čez 10 minut, zato bi izkoristil ta odgovor, ker državne sekretarka, ki me bo nadomestila ni tega slišala pa ne bi mogla odgovoriti.

Kar se tiče pomembnosti področja okolja in narave v tej deklaraciji mislim, da je ustrezno zastopana mogoče bo še Ministrstvo za zunanje zadeve kaj k temu dodalo glede balansiranja ostalih vsebin bi pa poudaril, da je to pomembna tema v okviru Evropske unije in tudi kaj še pomembneje in ključno, da si celotna Evropska unija zamišlja in tudi finančno podpira okrevanje po pandemiji v okviru trajnostnega in zelenega dogovora, trajnostnega razvoja in zelenega dogovora, kar pomeni, da je to ključna pot kako izkoristiti zoprno situacijo po pandemiji ali pa ključno pot izhodne strategije, zato bo tudi veliko denarja na voljo v okviru načrta za okrevanje in odpornost, o katerem bo še v tem parlamentu govora. Ne bi rekel, da so te teme zapostavljene, še več. Mi bomo prišli v parlament Vlada v prvi polovici tega leta tudi z dolgoročno strategijo razogljičenja do leta 2050, ki smo jo dolžni predložiti kot implementacijo oziroma kot neko strategijo tega zelenega prehoda in trajnostnega prehoda, zato bodo to teme še kako pomembne v prihodnje in bo tudi v tem parlamentu zelo pogosto obravnavane. Bi pa poudaril eno stvar, ki jo je dobro vedeti ob vseh teh diskusijah. Vlada mora sleherni ukrep tehtati z več vidikov. Nimamo tega privilegija, da lahko ukrepe tehtamo samo iz pogleda zelenega okolju prijaznega, ampak moramo hkrati misliti tudi na konkurenčnost gospodarstva, zanesljivost oskrbe Slovenije in vsega z dobrinami kot so na primer tudi energenti in podobno, kar vpliva na kakovost življenja in možnost poslovanja gospodarstva. To se pravi mi imamo žal to situacijo, da moramo vse te dejavnike povezati in na podlagi tega predočiti strategijo. Seveda nekdo bi si želel, da je kompletna tranzicija bistveno bolj okolju prijazna, zeleno pobarvano, vendar so na drugi strani naravne danosti takšne, da je pač potrebno razmisliti tudi o ostalih posledicah. Živimo pač v kompleksnem svetu in zato morebiti vas moti, da so nekatere teme tudi v tej deklaraciji premalo izpostavljene ali pa nezadostno izpostavljene, ker je pač potrebno gledati to v kombinaciji seveda z širšimi okoliščinami. Je pa se mi zdi izredno ambiciozen cilj, ki se je sprejel na nivoju EU in tudi na zadnjem zasedanju voditeljev torej ogljična nevtralnost do leta 2050 in zniževanje emisij do leta 2030 za 55 odstotkov glede na referenčno leto. To so morebiti za nekoga bi rekel taki neambiciozni cilji ali recimo temu skromni cilji verjemite mi, ko pa greš v implementacijo le tega, ko se soočiš z realnim svetom tako na področju prometa, energetike tudi ravnanja z odpadki in vsem tem pa je potrebno trdo, trdo in hitro ukrepanje na številnih področjih. Tudi državni sekretar s področja Ministrstva za infrastrukturo, ki pokriva energetiko bo verjetno prišel pred ta parlament z Zakonom o postopnem ukinjanju rabe premoga, ki seveda govori o tisočih delovnih mest v Republiki Sloveniji in takrat se bomo pogovarjali o tem tehtanju mejo v gospodarskih in okolijskih vidikih in kje najti pravo pot in pravo kompromisno rešitev.

Toliko. Hvala.